Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
mrzlo sam., adagia sunt: s'enih vſt merslu, inu vrozhe pihati
Svetokriški
mrzlo prisl. mrzlo: kadar pak G: Bug jo vabi s'sgonam v'Cerku, k'S. Maſhi de li je enu malu blatnu, desheunu, merslu nemore pojti, ſe boij shuline vublatit, boij ſe resmarasit (I/1, 130)
Besedje16
mrzlo1 prisl. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje16
mrzlo2 povdk. ♦ P: 3 (JPo 1578, MD 1592, MTh 1603)
Pravopis
mrzlo.. prvi del podr. zlož. mrzlokŕven, mrzlovôden
SSKJ²
mrzlo... prvi del zloženk
nanašajoč se na mrzel: mrzlosrčen, mrzlovoden
SSKJ²
mrzlovôden -dna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na mrzlo vodo: mrzlovodno tuširanje
♦ rib. mrzlovodni akvarij akvarij za mrzlovodne ribe; zool. mrzlovodne ribe ribe, ki živijo v vodah zmerno toplega in hladnega podnebnega pasu
Celotno geslo Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
Celotno geslo eSSKJ
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
    2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati
      2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
Celotno geslo Sinonimni
na mŕzlo prisl. zv.
GLEJ SINONIM: na hladno
SSKJ²
namŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nekoliko zmrzniti, navadno na površini: ne more hoditi, ker so mu prsti namrznili; sadje je čez noč namrznilo
    namŕzniti se nar.
    namraziti se: Ni videti tako mrzlo, pa se človek le namrzne, ako je dolgo zunaj (M. Kranjec)
SSKJ²
nèzavésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̄)
1. ki je v nezavesti: nezavesten bolnik / zgrudil se je nezavesten
2. ki ni zavesten, ni hoten: nezavestni gibi; to je naredil iz nezavestne malomarnosti; nezavestno dejanje
// knjiž. ki se ga kdo ne zaveda; nezaveden: njena nezavestna dobrota jih je ganila; nezavestno sovraštvo / nezavesten strah
3. knjiž. podzavesten: nezavestne zaznave časa; nezavestna duševna dogajanja
    nèzavéstno prisl.:
    tega se je naučil nezavestno, mimogrede; nezavestno jo je spremljal z očmi; sam.: močiti nezavestnega z mrzlo vodo
Geografija
niválno podnébje -ega -a s
SSKJ²
oblíti2 -líjem dov. (í)
1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet, razočaran / obliti torto s čokoladno kremo / strežnik je zdravniku oblil roke
2. priti v dotik s čim in steči, odteči po njegovi površini: oblil me je curek mrzle vode; morski val je spet oblil kopalca na skali; pren. jutranja svetloba je oblila gozd
3. ekspr. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: kurja polt, zona ga je oblila (po hrbtu); obraz mu je oblil mrzel pot / rdečica jo je oblila zardela je; ob pogledu na mrtvega so ga oblile solze je začel jokati / udaril ga je po glavi, da ga je oblila kri
4. knjiž., ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: obliti koga s svojo naklonjenostjo / obliti koga s sramoto osramotiti ga
    oblít -a -o:
    gozd, oblit od mesečine; s krvjo oblit človek
Pravopis
oblíti -líjem dov., nam. oblít/oblìt; oblítje; drugo gl. liti (í) koga/kaj z/s čim ~ zaspanca z mrzlo vodo; poud. Obraz mu je oblil mrzel pot |na obrazu se je pojavil|
SSKJ²
oblív -a m (ȋ)
1. glagolnik od obliti: obliv z mrzlo vodo ga je osvežil
2. gastr. gostejša mešanica živil, ki se na obliti jedi strdi: pripraviti obliv / čokoladni obliv
Pravopis
oblív -a m, pojm. (ȋ) ~ z mrzlo vodo; snov., kuhar. čokoladni ~
SSKJ²
oblívanje -a s (í)
glagolnik od oblivati: oblivanje nog s toplo in mrzlo vodo
Pravopis
obrízg -a m (ȋ) ~ z mrzlo vodo; snov. cementni ~
SSKJ²
obrízgati -am dov. (ȋ)
1. z brizganjem zmočiti, ovlažiti: obrizgati tla z mrzlo vodo / blato ji je obrizgalo obleko; ekspr. avtomobil ga je pošteno obrizgal
● ekspr. obrizgal ga je s sovražnim pogledom sovražno ga je pogledal
2. z brizganjem dati, nanesti na kaj: obrizgati poškodovane dele avtomobila; obrizgati z brizgalko
    obrízgan -a -o:
    obrizgan s krvjo; obrizgana obleka
Število zadetkov: 192