Zadetki iskanja
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
prôsti -a -o (ó) ~ čas; ~ spis; videti kaj s ~im očesom
prôsti -ega m, člov. (ó) star. uživati spoštovanje pri ~ih in izobraženih preprostih, neizobraženih
na prôsto in na prósto smer. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) iti ~ ~
na prôstem in na próstem mestov. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) delati ~ ~
prostóst -i ž, pojm. (ọ̑) uživati ~; izpustiti na ~
tánki -a -o tudi tènki -a -o [druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo
tánka -e tudi tènka -e [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter
na tánko tudi na tènko [druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo
na tánkem tudi na tènkem [druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja|
tánkost -i tudi tènkost -i [druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
na várno smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) spraviti ranjence ~ ~ |na varen kraj|
na várnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ |biti varen|
várnost -i ž, pojm. (á)
na vídez nač. prisl. zv. (ȋ) Sonce ~ ~ kroži okoli Zemlje; ~ ~ se strinjati; ~ ~ prijateljski
na vídez povdk. zv. (ȋ) Njeno veselje je le ~ ~ navidezno
na pródaj tudi napródaj namer. prisl. zv. (ọ̑) dati posestvo ~ ~; gnati kravo ~ ~ prodat
na pródaj tudi napródaj povdk. zv. (ọ̑) Hiša je ~ ~; imeti kaj ~ ~
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
tekóči -a -e (ọ́) ~ račun; ~a hrana; publ. ~e zlato nafta
tekóče -ega s, snov. (ọ́) použiti kaj ~ega
na tekóče smer. prostor. prisl. zv. (ọ́) priti z delom ~ ~
na tekóčem mestov. prostor. prisl. zv. (ọ́) biti z dogodki ~ ~
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)
tíhi -a -o (í) gosp. ~ družabnik; ~o branje
na tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ odpreti vrata; ~ ~ stopati; ~ ~ pokopati
po tího nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ peti; poud. ~ ~ podpirati prijatelja |prikrito, neopazno|
na tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ kaj početi |skrivaj|
po tíhem nač. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ jokati
tíhost -i ž, pojm. (í)
túji -a -o (ú) ~ jezik
túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi
na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino|
na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~
tújost -i ž, pojm. (ú)
na skrivàj tudi naskrivàj nač. prisl. zv. (ȁ)
1. ~ ~ oditi; ~ ~ se ozreti
2. redk. prikrito, na tihem: ~ ~ mu je žal, da se ni bolj potrudil
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
šmártenski -a -o [tə] (ȃ)
Šmárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Šmárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
drôbni -a -o (ó) ~ obrtnik; ~o pecivo
drôbni -ega m, člov. (ó) ~ ga je udaril
na drôbno in na dróbno nač. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) prodajati ~ ~
drôbnost -i ž, pojm. (ó)
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 262
- Naslednja »