Fran > Vorenc

moški prid., F18, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka inu ẛhenska; andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; masculini sexus, moṡhkiga ſpollú; masculinus, -a, -um, moṡhki; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; sexus virilis, moṡhki spol; sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza; virilis, -le, moṡhki; virilitas, moṡhki ſtán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

oni zaim., F25, alternare, ẛdai tú, ẛdai vnu govoriti, ali ſturiti; detestari, eno gnuſobo iméti nad tem, ali unim; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú, zhèṡ, pre; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; transportare, preneſti, zhes na uno ſtran neſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rajža ž, F8, arca camerata, truṡhiza na raishi; gradum corripere, ſe hitru na raiṡho perpraviti; iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod. Iter unius diei, en dán hodá; itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja; legativum, danarji na raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu; profectio, raiṡha, pridnoſt, pobulſhanîe; proficiscens, vandraviz, vandrar, kateri je na raiṡhi; viatorius, -a, -um, kar na poot, ali na raiṡho ſliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

teči3 nedov., F7, axilus, tudi en ſhtekil, na katerim tu ſydarsku kollú tezhe; axis, -xis, oſſa na katerih kulla tekó; largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odvèṡan, en velik klafar, katerimu vſeli jeṡik tezhe; sufflamen, -nis, ṡapiravka, ṡavirauka, ali ketina per kullih, de enu kollú ne tezhe; sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó; trochlea, kolú po katerim zúg tezhe; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vzet del., F26, ablatus, -a, -um, prózh vsèt; expugnatus, -a, -um, ṡadoblen, s'ſylo notar vṡèt; extortus, -a, -um, po ſyli vṡèt; mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali vṡèt, enu ali tú drugu; receptus, -a, -um, supèt gori vṡèt, naṡai vṡèt; tralatitius, -a, -um, kei drugdi leſſem vṡèt, na puſſodo vṡèt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prinesen del., F10, allatus, -a, -um, perneſſen; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena, Paradiẛha ẛerna; deportatus, -a, -um, perneſſen, ali odneſſen; importatus, -a, -um, natar perneſſen; inoratus, -a, -um, tú ne povédanu, naprei ne parneſſenu, od eniga poſlaniga pota, ali ſlá; loba, -ae, en klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu ſjanîu, proſſú s'Indie v'Laṡhko Deṡhelo parneſſenu; oblatus, -a, -um, naprei parneſſen, darován; prolatus, -a, -um, naprei perneſſen, na daile vleizhen; relatus, -a, -um, naṡai parneſſen; transmarinus, -a, -um, is prég morjá, zhes murje ſem perneſſen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

držati nedov., F117, abdicare, nikár vezh ṡa ſvoiga otroka derṡhati, odpahniti; amphora Romana, darṡhy dvei védri; a senatu stat, on s'ſveitniki darṡhy; aspernari, ṡanizhovati, ṡa nyzh derṡhati; cauponarius, kateri oſhtario derṡhy, ali oſhterski hlapiz; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati; concastigare, kaſhtigati, v'ſtrahu derṡhati; concelebrare, praṡnovati, praṡnik derṡhati; convitator, kateri goſty derṡhy; edera, vel hedera, berſhlen, eni darṡhe ṡa ſrabotje; gymnasium, vſe ṡhlaht ſhule, inu meiſta, na katerih ſe vuk darshy; habere, iméte, ali derṡhati; inhaerere, inhaerescere, obtezhati, obviſſeti, ſe prieti, ali darshati; interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram darṡhati; magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikiga darṡhati, poviſhati; modialis, -le, kar en mernik darṡhy; nauci facere, ṡa nyzh derṡhati; praecepta observare, ṡapuvidi derṡhati; servare promiſsa, oblubo derṡhati, ohraniti; tenere, derṡhati; triumphatus, -a, -um, od kateriga ſe je veſſelu pranganîe derṡhalu, de je bil na voiṡki pobyt, inu premoṡhen; violare fidem, vère ne derṡhati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: držati nedov., fingere se, derſhati, se potuhniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kol m, F24, aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na kolu[!]; charax, -cis, vinski kol, paliza per tertah; fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; fistucare, kole, ali bruna notar vbyati; fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti s'koly podloṡhen; impalatus, -a, -um, na kol nataknîen; palaris sylva, hoſta ṡa kolle; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; palus, -li, en kol, en kolez; pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti, kolle potikati; ridica, -cae, vinṡki kol; scipio, -onis, ena paliza, ali kol; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu; statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; sublica, -ae, kol ṡa múſt; sublicium, tá kol, kateri ſe v'vodó ṡabia; sudes, -dis, tudi en koll; surus, en kol, ali ṡhtanga; talea, -ae, en kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; vitis vidua, ena pres kolla terta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krog m, F8, circulatim, v'krog, okuli; circunjicere, okuli v'króg metati; convexitas, v'krog velbanîe; gyratus, -a, -um, v'krog obernîen, v'krok ṡvit; orbis, ſveit, okrogloſt, en okrogel taler, króg, rink; verticosus, -a, -um, tú kar ſe v'krok verty, kakòr ena vertazha na vodi; zodiacus, ſonzhni poot na Nebi, ta kroh teh dvanaiſt ṡnamein na Nebu, en zirkel teh ṡviryn

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

odrastek m, F12, dracones in vitibus, ty veliki, inu ſtari odraſtki na vinṡkih tartah; palmes orbus, en odraſtik pres ozhès; planta, -ae, mladiza, odraſtek, saſajeniza; plantarium, -rÿ, ena veya, ali odraſtek od eniga driveſſa, ali ṡeliṡzha, ena mladiza ṡa vpelzanîe, ali ṡa vſajenîe; plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami; propagines, odraſtki; rami cornini, zinki, ali odraſtki na rogéh; ramosus, -a, -um, veynat, s'doſti veyami, polhin vey, inu odraſtkou; sarmentum, -ti, te nepotrebne mladize, ali odraſtki, ſozhje; subulo, -onis, en mlad jeleniz, kateri ima te perve roṡhizhe preṡ odraſtkou; surculosus, -a, -um, polhin odraſtkou, inu mladyz; vitulamina, nepridni odraſtki, kateri na vinṡki terti per korenini raſteo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pesek m, F16, arena, peiſſek; auriramentum, ẛlatá peiſſik, ẛlati peiſſik; Belus, -li, ena tekozha vodiza, dvei lashki mili od méſta Ptolomaida, ima glashovat peiſſik; exarenare, peiſſik ſtrébiti; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek, kateri ſe na céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú; gloriosus, -a, -um, péṡzhen, polhen peiṡka; navis suburrata, ladja s'debelim peiskom teṡhka ſturjena; nephritis, -dis, boléṡan teh obýſt, ali na obyſteh: peiſſik, ali kamen v'zhlovéku; nitella, -ae, aurea nitella, laṡkazheoza ṡlata ṡernza, katera ſe v'mei peṡkam ſvitlè, ali naidejo; paliurus, -ri, ternîzhje s'ardezhimi jagodizami, dobra ṡa peiſek v'zhloveki; sabulum, -li, tá debèli peiſſik; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bark ſtavio ṡa teṡhavo; saburrare, tá peiſſik v'barko noſſiti; saburratus, -a, -um, s'debelim peiṡkom naneſſen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

popolnoma prisl., absolutè, popolnama, na en konez, nikár drugazhi, cilú takú; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'letanîu, ſe imenuĵe locuſta, kobiliza; deformatus, -a, -um, popolnoma ſhtaltan. Num:17.v.4; fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; musicè, cilú popolnoma, kir nyzh ne manka na kunṡhti tega peitjá; opimè, ſylnu fliſſih, bogatu, popolnama; percognoscere, popolnoma ſpoṡnati; perfectè, dopolnama, popolnoma; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; plenè, popolnoma; plenè solvit, je popolnama plazhal; precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

suho sam., F9, amphibion, ena ṡvirina, katera v'vodi, inu na ſuhim prebiva; chersina, ṡkledniza ẛhaba na ſuhim, nikár v'vodi; convectare, po goſtim ſe voṡiti po vodi, ali po ſuhim, perpelovati, inu ṡgotoviti; enavigare, ſe po vodi perpelati, k'ſuhimu ſe perpelati; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; haerentes naves, obtajajozhe[!] barke na ſuhim: prevezh naloṡhene; lutra, -ae, vidra, na ſuhim, inu v'vodi ṡhivy; mare mediteraneum, tú ſrédnu morjè, morjè v'katerim je doſti ottokou, ali polovizo ſuhiga [str. 132b ]; mare mediteranium, morje, v'katerim je doſti otokou, ali polovizo ſuhiga [str. 134a ]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tkalec m, F12, alatrum, ſukalnik per tkalzih; jugum textorium, tú kollú na kateru tkalzi platna naviajo; liciatorium, tá leiṡ tega tkalza, na kateri ſe tú platnu navia. 1.Reg:17; linio, -onis, tkaliz; linteo, -onis, en tkaliz, kateri tkè platnu; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; polymitarius, -rÿ, en tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37; seriarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali tkaliz; textor, tkalz; textorius, -a, -um, kar tkalzu nuza; textrina, -ae, tkalza hiſha; textrix, -cis, tkalkinîa, tkalza ṡhena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

upanje s, F11, actum est, tú je tiá, ẛavmán je, nei vupanîa, je tije; decidere â spe, vupanîe ṡgubiti; desperans, kateri néma obeniga vupanîa; emere bona fide, na vupanîe, ali na dobro vero kupiti; fide bonâ emere, na dobro vero kupiti, na vupanîe kupiti; fiduciaria venditio, vupanîe supèt nasai dobiti; fretus, -a, -um, ṡaṡhihran, kateri ima dobru vupanîe; huberior spes, enu obilnu vupanîe; obÿcere spem, vupanîe dati; ponere in deum spem suam, na Buga ſvoje vupanîe poſtaviti; spes, vupanîe, tróṡht

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zima ž, F14, bardocuculus, gvánt ẛa ẛymo, inu ẛa leitu; bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ẛazhne, ẛyma; focale, -lis, tudi tu, kar ſe déva okuli garla ṡa ṡymo; frigus, mraṡ, ẛima; frigus me affligit, ẛima me tare; hybernus, -a, -um, ṡymṡki, kar ṡa ṡymo ſluṡhi, ṡymni, ṡymizhni; hyematus, -a, -um, ẛmerṡel od ẛyme; hyems, -mis, ẛyma; hyems ignava, ena tragliva ṡyma; gallicae, -arum, punzhohe, ṡa ṡimo ſhulini; intensum frigus, velika ṡyma; perhyemare, preṡimiti, célo ṡimó na enim meiſti oſtati; pernio, -onis, bolezhina na nogah, ali na petah od mraṡa, ali ṡime

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

znotrnji (z'notrnji) prid., F11, abscéſsus, -us, en ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina; energia, -ae, ṡnoternîe djanîe, ali déllu; exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe oſſerzhje; gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah; internus, -a, -um, ṡnotarnî; intrinsecus, -a, -um, ṡnoternî; liber, tudi ta ṡnotarnîa koṡha na drévi; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; spectrum, -tri, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; vomica, -ae, en ṡnotarnî reſpuszheni tur, kateri tezhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

odprt del., F15, adapertus, na pul odpert; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; chasma, odpertu Nebu; fenestratus, -a, -um, s'odpertimi okni, odpert, gori dian; patefactus, -a, -um, roṡodiven, odpert; patens, odpert; patere, odpartu biti; patulus, -a, -um, vſeṡkuṡi odpert, kar ſe ne ṡapira; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; reclusus, -a, -um, odpert, odklenîen; semiapertus, -a, -um, na polovizo odpert; velificare, velificari, v'vetri s'odpertim jadrom ſe voṡiti; velificatio, s'odpertim jadrom v'vetru pelanîe; via apperta, odpert, ali preſtran poot

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prihodnji prid., F14, auspicium, domiſhlonîe perhodne rizhy, na tyzhje merkanîe; divinatio, -nis, bogovanîe, vganka, domiſhlenîe prihodniga dolgovanîa; exoriens annus, tú perhodnu leitu; futurus, -a, -um, perhodni; ichnographia, -ae, enu ẛriſſanîe perhodniga délla; incaſsurus, -a, -um, perpadèzh, perhodni; posteritas, tá perhodni rúd; posterus, -a, -um, perhodni; praesagium, -gÿ, prihodniga dolgovanîa domiſhlenîe, hudu pomeinenîe; praescius, -a, -um, kateri te prihodne rizhy ṡná; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; rediens annus, perhodnu leitu; Sybylla, -ae, ena prerokinîa, katera perpovéda od perhodnih rizhy; tempus futurum, prihodni zhas

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.