Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti
Celotno geslo eSSKJ16
doseči -sežem (doseči, deseči) dovršni glagol
1. nedov., kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
3. kdo; kaj z iztegnjeno roko priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
4. kdo; s prisl. določilom časa biti, obstajati do časa, kot ga izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
5. kdo; kaj ostati živ do konca trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: preživeti, doživeti
6. kdo; s prisl. določilom kraja, s prisl. določilom časa s premikanjem priti kam do določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: dospeti
7. kdo/kaj; koga/kaj, do koga, s prisl. določilom načina z dejavnostjo, prizadevanjem priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
8. kdo/kaj; kaj, (s čim) popolnoma, do konca razumeti, spoznati; SODOBNA USTREZNICA: doumeti
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničenje dejanja ali udeleženost pri dejanju, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 154 pojavitev v 27 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dosegati -am nedovršni glagol
1. kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
3. kaj izraža omejitev trditve na kaj; SODOBNA USTREZNICA: tikati se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: dosegati do kraja sveta/noter do neba
Prekmurski
doségnoti -em dov.
1. doseči, z iztegnjeno roko ali predmetom priti do česa: pejneze vzeme, csi do nyih more doſzégnoti KM 1790, 52; doszégnoti KOJ 1833, 155; liki da bi ne doſzégnoli kvám, ſze nategüjemo KŠ 1771, 546; pren. tebé li zvörov morem doſzégnoti BKM 1789, 89; Bo'za rejcs doſzégne notri do razdeljenyá KŠ 1771, 677; ár me zdaj noucs doszégne KM 1783, 227; me zdaj noucs doſzégne BKM 1789, 388; Nyegova miloszt doszégne, Od roda do roda BKM 1789, 16; dácsa naj vszákoga popravici doszégne AI 1875, br. 2, 6; naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 6; ga je neſzrecsa doſzégnola KMK 1780, 70
2. pri širjenju, napredovanju biti do kod: da vnosina povoden pride, one od nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; povôdni ednoga ne doszégnejo TA 1848, 24
3. biti, nahajati se v prostoru: leſzficzo, ſtera je od zémle do nebéſz doſzégnola KM 1796, 21; da ſzmo i notri do váſz doſzégnoli KŠ 1771, 546; imé nyegovo doszégne do odvêtka TA 1848, 37
doségnjeni -a -o dosežen: Vaso mené na gôsztom doszégnyeno pomáganye AI 1875, kaz. br. 1; pretrpijo nyih doszégnyeno nevolo AIP 1876, br. 3, 7
Vorenc
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
Celotno geslo eSSKJ16
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola
1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
FRAZEOLOGIJA: biti pred durmi, duri so komu odprte, počivati pred durmi, pokazati komu duri
Prekmurski
ležàti -ím nedov.
1. ležati: Le'sati Fekünni KM 1790, 93(a); ſze mi nej trbej groba bojati, ár tebé Iezus, vidim, vnyem le'zati BKM 1789, 90; Sztvoritel Zakaj ſzi vtáksem ſzrmaſtvi? Ka le'zis na ſzühi ſztéraj BKM 1789, 32; Csi vidis, ka pod bremenom le'zi onoga oſzeo KŠ 1754, 52; taki bos na zemli le'sao KM 1790, 20; gda ſzem escse na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; poglednite meſzto, gde je le'zao Goſzpoud KŠ 1771, 98; od drevja duga szénca tak tá vtégnyena le'zála AI 1875, kaz. br. 7; Vu tiſztih [jezerih] je le'zalo vno'zina bete'znikov KŠ 1771, 278; pren. nego kaj ſzam nej nad vami manyükivajoucsi le'zao KŠ 1771, 551
2. biti bolan: naj jaſz bete'zen le'zim KŠ 1754, 241; ſzlüga moj le'zi vhi'zi mojoj 'zlakom vdárjeni KŠ 1754
3. biti mrtev: Le'zo bi vgrobi globokom BKM 1789, 331; Leſal bom vgroubi kmicsnom SM 1747, 74
4. biti, nahajati se v neprijetnem stanju: vu grejh ſzpádnemo: oh! ne dáj nam vnyem le'zati KŠ 1771, 819; ne dáj nam Goszpodne v-nyem le'sati KM 1783, 21; O Kral Dike lesim pred tvem thronusom SM 1747, 90; nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi SM 1747, 41; I vſterom pékli szám le'zi BKM 1789, 14; Da ne le'simo vu grejhi SŠ 1796, 43; zkmicze, vſteroj je le'zála KŠ 1771, A3a; Vu veliki ru'zni grejhi ſzmo vſzi le'zali BKM 1789, 72; Ki ſzte le'zali vtemnoj kmiczi BKM 1789, 396
ležéči -a -e ležeč: Na poszteli le'sécs ſzi dobro premiszli KM 1783, 175; Gda sze na posztelo le'zécs szpominam ztébe TA 1848, 49; molimo za ovoga na ſzmertnoi poſzteli leſecsega naſſega brata SM 1747, 62; vidocs vu grejhi le'zécsega KŠ 1754, 195; prineſzli ſzo nyemi ednoga 'zlakom vdárjenoga na poſzteli le'zécsega KŠ 1771, 28; ſzi veſz ſzvejt hüdi, Vjezero nevoljáj, Le'zecſega od lüdi, Okouli vzéo vezdáj BKM 1789, 21; vidoje puniczo nyegovo le'zécso vu trésliki KŠ 1771, 25; i drüga okouli le'zécsa mejſzta KŠ 1771, 101; Ni Kriſztuſova ſzmrt ne haſzni vſzákomi, Ni v-grejhi le'sécſim SŠ 1796, 23; vido je le'zécse prti KŠ 1771, 332
ležajóuči -a -e ležeč: i vſze okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9
Prekmurski
mlèti mèlem nedov.
1. mleti, z napravo drobiti žito: Mleti Örölni KM 1790, 95; Örleni, mleti, menoti KOJ 1833, 168; Mlinar ono mele v-mlini KM 1790, 30; Dvej bodeta mlele vküp KŠ 1771, 82
2. govoriti zmedeno, brez smisla: Ne meli zjezikom brezi pámeti vkri'z BKM 1789, 306; Nemeli tak brezi pámeti, molécs, vkri'z KAJ 1848, 203
mlèti se melem se klatiti se, nahajati se: teliko sztranszkih, razbojnih národov sze je szem i tam klátilo i mlelo KOJ 1914, 96
Pleteršnik
nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.-M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
Prekmurski
nahájati -am nedov. najti, videti, da kaj je, obstaja: Peter ercsé: zaiſztino nahájam, ka je Boug nej oſzoub prebirávecz KŠ 1771, 373; odhájam, Vu nebéſza, gde nahájam Szvéto Trojſztvo BKM 1789, 421; odhájam, Vu nebéſza, gde nahájam Szvéto Trojſztvo SŠ 1796, 116; Povszéd Nahájam réd lepi KAJ 1848, 14; Gde vekivecsno diko nahájas BRM 1823, 83; Ár vſzáki vu ſzebi nahája ne'zelejnye k-dobromi KŠ 1771, 436; bridko ali szládko szmrt na vek nahája KOJ 1845, 135; csi ténkiglasznik nahája AIN 1876, 8; vnouga pomenſánya vuſzebi nahájamo TF 1715, 7; vecsni dobrôut punoszt nahájamo KAJ 1848, 133; neiga dobra vumni, ko bi nahájal vu ſzebi SM 1747, 68; Stero bi nahájao vſzebi BKM 1789, 211
nahájati se -am se biti: Drügi zrok nahájaſze vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; i vu naprej zracsúnani ſze veliki rázlocsek nahája KŠ 1771, A7a; tô vſze ſze i v-eti nahája BRM 1823, II; kolko sze v-rejcsi glasznikov nahája KOJ 1833, 6; I trôst sze pri nyem nahája KAJ 1848, 19; árſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; Kniga, v-steroj sze nahájajo molitvi KM 1783, nasl. str.; Nahájajo ſze vniſteri peſzmaj recsi BKM 1789, 7; Té vſze ſze csiſzte nahájajo med timi Peſzmami BRM 1823, II; stere sze vu nyegovih knigaj nahájajo KOJ 1845, 61; V Gráduváli ſze je doſzta zmenkanya nahájalo BRM 1823, II; da sze je komaj dvajszeti hi'z nahájalo KAJ 1870, 115; szta sze nahájala dvá imenitniva Grofa KOJ 1848, 77
Celotno geslo Hipolit
nahajati glagol

PRIMERJAJ: nahaječ

Vorenc
nahajati nedov., F2, saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati, v:g: letá reizh ſe vezhkrát nahaja
Besedje16
nahajati se glag. nedov. ♦ P: 2 (DJ 1575, DB 1584)
Celotno geslo Hipolit
nahajati (se) glagol
Celotno geslo Hipolit
nahaječ deležnik

PRIMERJAJ: nahajati

Svetokriški
najti najdem dov. najti: v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati: rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
Pleteršnik
obrę́nčati, -am, vb. impf. ad obresti, = nahajati, Jarn.
Prekmurski
ostánoti -em dov.
1. ostati, ne prenehati biti, se nahajati kje: nai prinyem oſztáneo TF 1715, 17; gda pride, edno malo nyemi je potrejbno oſztánoti KŠ 1771, 797; V groubi jaſz ne oſztánem KŠ 1754, 270; ka nikeliko vrejmena pri vaſz oſztánem KŠ 1771, 525; na ſzrejdi med nyimi, Prebivam, i oſztánem BKM 1789, 19; Megmaradni, osztánem -oti AIN 1876, 68; na ſtero meſzto ſzpádne, tam oſztáne KŠ 1754, 146; Oſztani znami SM 1747, 47; ka bi nikeliko dni pri nyi oſztano KŠ 1771, 375; oſztánola bi do denésnyega dnéva KŠ 1771, 36; nai prinyem oſztáne TF 1715, 16; i tam je oſztano KŠ 1771, 69; Oſztánola je pa Mária 'znyom KŠ 1771, 165; to dejte Jezus je oſztanolo v Jeru'zálemi KŠ 1771, 171
2. ne prenehati biti, obstajati: Oſztani ti vmeni KŠ 1754, 226; Oſztani moj Boug zmenom BKM 1789, 387; Oſztanite vu meni SM 1747, 23; nego escse i v'zivoti mojem bi ne oſztano KŠ 1754, 225; Zakaj bi vinej osztano BKM 1789, 14; Zakâ bi vonej osztano BRM 1823, 9; Zdaj pa oſztáne vöre, vüpanye KŠ 1771, 517; Zato ti hüdi ne oſztaneio SM 1747, 92; nebéſza nam oſztano SM 1747, 80; Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano SM 1747, 13; i vu iſztini je nej oſztano KŠ 1754, 95
3. izraža, da lastnost ali stanje osebka še naprej obstaja: ka bi oſztanoli vu miloſcsi Bo'zoj KŠ 1771, 384; vu kom je pozváni, bratje, vu tiſztom naj oſztáne pri Bougi KŠ 1771, 503; dabiszmo vpokoy mogli osztánoti ABC 1725, A7a; dai mi tebi do ſzmerti veren oſztánoti SM 1747, 52; da ti vola bode pri meni oſztánoti KŠ 1754, 235; naj morem osztánoti vu tvojoj miloscsi KM 1783, 3; da bi mogao vu Goszpodna Hi'zi osztánoti TA 1848, 80; i pokoren oſztánem SM 1747, 49; I dönok pravicsen oſztánes KŠ 1754, 253; Devſztvo nyé cſiſzto oſztáne BKM 1789, 3; cſi do koncza vprávoj vöri oſztánemo KŠ 1754, 117; Oſztánemo vgrejhi KŠ 1771, 458; tak i vi nemorete, ako vu meni ne oſztánete SM 1747, 23; csi vi oſztánete vu mojoj rejcsi KŠ 1771, 293; ali csi tak oſztáno KŠ 1754, 196; dobro nyim je, csi oſztáno, liki i jaſz KŠ 1771, 501; Oſztante zdravi KŠ 1771, 390; ali: szrecsno osztánte KOJ 1845, 30; kai bi te Cslovik vu takſem ſzkvárjenyi oſztano SM 1747, 8; naj dobri i verni oſztánejo KŠ 1754, 168; Jeli ſzta oſztanola vu onom ſzrecsnom ſztálisi KM 1796, 6; kak ſzte csákajoucsi trejzni oſztanoli KŠ 1771, 426; Ah ali pa oni ſzo vu etom ſztálisi nei oſztanoli SM 1747, 50; Oni duhovje, ſteri ſzo vu ſzvojem ſzveſztvi oſztanoli KŠ 1754, 94
ostanejóuči -a -e ostajajoč: bos vido Dühá doli idoucsega i na nyem oſztánejoucsega KŠ 1771, 266
ostánovši -a -e ko je ostal: da tak vu tvojoj praviczi oſztanovſi pridemo KŠ 1771, 848; z-jednákov voulov do koncza osztánovſi vu vszem dobrom KM 1783, 111
ostánjeni -a -o ostali, preostali: i poubrali ſzo zoſztanyenoga drobtinya KŠ 1771, 48; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; ali szledi po vnogom dé'zd'zi zaosztanyeno szemen tüdi v klice prislo AI 1875, br. 1, 8
Prekmurski
ostáti ostánem nedov.
1. ostati, ne prenehati biti, se nahajati kje: Najbole je pri vodi osztáti KAJ 1870, 46; i v-hisi nikak nescso osztáti ABC 1725, kaz. br. 3; Pri tebi oſztánemo SŠ 1796, 5; i tam oſztante, dokecs vö idete KŠ 1771, 32; naj oſztánes vu Efezuſi KŠ 1771, 634; ali Szilás i Timotheus ſzta oſztala tam KŠ 1771, 395; pren. povszéd tú'sna püsztina za nyim osztáne KOJ 1848, 4; ka nyemi dojde szpôvanoga i ka za odajo osztáne AI 1875, kaz. br. 8; je nej ſteo, kaibi li v'Zidovſzkom jeziki oſztalo KŠ 1771, A4b; Dvá sztarejsiva sziná szta na bitviscsi osztala KOJ 1848, 5; szprotolêsnye delo na keszno osztalo AI 1875, kaz. br. 8
2. ne prenehati biti, obstajati: I csi je Satan ſztano prouti ſzebi, nemore oſztáti KŠ 1771, 110; on oſztáne vu meni SM 1747, 24; Goszpod pa osztáne na veke TA 1848, 7; Eden csaſz oſztáno tejla SŠ 1796, 4; Goſzpoud pa oſztani zevſzejmi vami KŠ 1771, 630; Tak bi bilo oſztalo BKM 1789, 27
3. izraža, da lastnost ali stanje osebka še naprej obstaja: ino je zapovedao pri tom osztáti, ka ona vöpovej KOJ 1845, 74; nyegova miloſcsha oſztáne vekivekouma TF 1715, 47; csi vu etoj ſztálnoſzti oſztáne po vori KŠ 1754, 138; Devinſztvo oſztáne czejlo BKM 1789, 20; vu nyi kak nezadovoljena neosztáne KAJ 1848, IV; i vu ſzküsávanyi ſztalni notr do koncza oſztánemo KŠ 1754, 128; da escse vnami oſztáno hüda po'zelejnya KŠ 1771, 441; i potáksem vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; I nyé Devſztvo czejlo oſzta BKM 1789, 25; Antóni je pa manyák oſztao KM 1790, 36
Število zadetkov: 25