Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
gospodaríca -e ž (í)
1. lastnica materialnih dobrin: postala je gospodarica kmetije
// s prilastkom ženska, ki uporablja, upravlja materialne dobrine: stroga gospodarica
2. ženska ali država, ustanova, ki ima, izvaja oblast: bila je popolna gospodarica položaja / kolonialna gospodarica
3. star. delodajalka: pri tej gospodarici ji ni najboljše
SSKJ²
grand prix grand prixa [grán prí -ja] m (ȃ, ȋ)
pri nekaterih tekmovanjih, zlasti športnih najvišje priznanje za zmago, velika nagrada: grand prix za najboljše vino; tekmovanje avtomobilskih dirkačev za grand prix
Celotno geslo ePravopis
Grumov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Grumova Grumovo pridevnik
IZGOVOR: [grúmou̯], ženski spol [grúmova], srednji spol [grúmovo]
ZVEZE: Grumova nagrada
Celotno geslo eSSKJ
haiku haikuja samostalnik moškega spola [hajkú] tudi [hájku]
    1. iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap.
Celotno geslo eSSKJ
hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]
    1. sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis
      1.1. plod tega drevesa, zlasti kot hrana, jed
    2. manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam
STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...
SSKJ²
ideál -a m (ȃ)
1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni, socialistični, življenjski ideali; ideal svobode / Stritarjeva disharmonija med idealom in resničnostjo
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar vsebuje določene najboljše lastnosti v najvišji meri, vzor: njegova žena je pravi ženski ideal; ideal dobrega delavca / bil je utelešen ideal humanosti; ona je bila njegov pesniški ideal
// kar kdo zelo občuduje in želi pridobiti ali posnemati: najti svoj ideal / ta človek je ideal vse mladine vzornik / mirno življenje mu je ideal
SSKJ²
ípak člen. (ȋ)
zastar. vendar, vendarle: to in ono bi ipak lahko bilo boljše / v vezniški rabi, v protivnem priredju delo res ni najboljše, ipak je zelo znano
SSKJ²
izbíra -e ž (ȋ)
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: pri izbiri se je zmotil; izbira blaga za plašč; izbira darila je kar težka / prosta izbira / izbira poklica / dati, imeti na izbiro / kot vljudnostna fraza vse ti je na izbiro, kar vzemi si
● star. nate je padla izbira ti si izbran; ekspr. tu je blaga na izbiro zelo veliko
♦ pravn. svoboda izbire in odločitve
// položaj, ko se je treba odločiti za eno od več možnosti: biti, stati pred izbiro / imel sem samo dve izbiri / ekspr., kot podkrepitev trditve ponudbo moraš sprejeti, druge izbire ni, nimaš
2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti: popestriti, povečati izbiro; omejiti se v izbiri barv / izpopolniti izbiro kruha uvesti nove vrste kruha
// z rodilnikom količina, množina sploh: izbira izdelkov je tu zelo velika; bogata izbira vzorcev za tapete
Celotno geslo Sinonimni
izbíra -e ž
1.
odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrstepojmovnik
SINONIMI:
izbor, zastar. izber, knj.izroč. odbira, star. volitev
2.
količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločitipojmovnik
SINONIMI:
izbor, zastar. izber, knj.izroč. repertoar
GLEJ ŠE SINONIM: asortiment
GLEJ ŠE: svoboda
Jezikovna
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

  • Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št

  • Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.

SSKJ²
izbírati -am nedov. (ī ȋ)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbirati darilo; izbirati blago za obleko; dolgo, skrbno izbirati; izbirati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbirati besede za slavnostni govor; izbirati otroku ime; izbirati med dvema možnostma; učenci si izbirajo poklic
● v jezi ne izbira besed uporablja neprimerne, žaljive besede; ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ ptt, nekdaj izbirati telefonsko številko vrteti številčnik na telefonskem aparatu, ustrezno zaželeni telefonski številki, zvezi
2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti; prebirati: izbirati fižol
// odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbirati riž
Celotno geslo Sinonimni
izbírati -am nedov.
kaj v večji količini, množini stvari iste vrste odločati se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše
SINONIMI:
knj.izroč. odbirati, star. voliti
GLEJ ŠE SINONIM: prebirati
Celotno geslo Kostelski
izbirati ► izaˈbėːrat -an nedov.
SSKJ²
izbòr -ôra m (ȍ ó)
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati, imeti na izbor na izbiro
● star. tu je blaga na izbor zelo veliko
2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: povečati izbor; izbor hrane se je razširil
// nav. ekspr., z rodilnikom količina, množina sploh: tu je velik izbor alkoholnih pijač in sadnih sokov
3. kar je izbrano: velik izbor del za objavo; to je izbor iz sodobne poezije / prikazati avtorjeva dela v izboru
♦ biol. naravni izbor ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam
SSKJ²
izbráti -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje
// določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo
2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol
// odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati
    izbrán -a -o
    1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja
    ♦     zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja
    2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani
Celotno geslo Sinonimni
izbráti -bêrem dov.
kaj v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše
SINONIMI:
star. izvoliti, knj.izroč. odbrati, star. ubrati
GLEJ ŠE SINONIM: določiti, prebrati
Celotno geslo Kostelski
izbrati ► iˈzabrat izaˈbeːren in izˈbeːren dov.
SSKJ²
izíti -ídem dov., izšèl izšlà izšlò tudi izšló (í)
1. pojaviti se v tiskani obliki: delo je izšlo pri Cankarjevi založbi; učbeniki izidejo še pred začetkom leta / v čast svetovnega prvenstva so izšle tri znamke / tisk. žarg. jutri izidemo na osmih straneh časopis bo imel, obsegal osem strani
// biti objavljen: najboljše pesmi so izšle v almanahu; recenzija filma je izšla v dnevniku
2. imeti osnovo, izhodišče: ti umetniki so izšli iz impresionizma / iz te družine je izšlo precej izobražencev; vse življenje je posvetil narodu, iz katerega je izšel / iz njegove šole je izšlo veliko dobrih igralcev / publ. iniciativa za to naj bi izšla od malih podjetij iniciativo naj bi dala mala podjetja
3. zastar. iti ven, oditi: obrnil se je proti durim in izšel; namignil mu je, naj izide
4. zastar. vziti1: luna, sonce izide
● publ. iz boja so izšli živi v boju so ostali živi; publ. iz borbe je izšel kot zmagovalec je zmagal; publ. vojska je izšla iz ofenzive moralno in organizacijsko močnejša je postala moralno in organizacijsko močnejša
    izíti se 
    1. mat. končati se brez ostanka: deljenje se izide / račun se je izšel brez ostanka
    2. s prislovnim določilom izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo: stvar se je dobro izšla; vse se je po sreči izšlo; brezoseb. izšlo se je, kakor je hotel
    izšèl -šlà -ò:
    lani izšle knjige; poročilo o izšlih delih
Prekmurski
jáko prisl. zelo, močno: neſzpametnim ino jáko ſzlabim TF 1715, 34; jáko krátka ſumma TF 1715, 10; Ah kak jáko je mislenye hüdo od mladoſzti SM 1747, 51; po opádnyenyi pa jáko porüseno KŠ 1754, 6a; raſzrdo jáko KŠ 1771, 8; i jáko trdno ſzo ſze vu ſzebi ſztrſznoli KŠ 1771, 122; ſztála je jáko tú'sna KM 1783, 238; On te vö oſzlobodi Jáko ſzrecsno BKM 1789, 106; da je jáko doſzta potrejbno k-tomi KM 1790, 30; ali pa jáko neſzrecsen poſztáne SIZ 1807, 6; Z szrcza te jáko lübim TA 1848, 1; Rô'za je jáko lêpi cvet KAJ 1870, 18; Jáko prilicsne kose nücajo 'ze vcselárje AI 1875, kaz. br. 6; voda je puna z jáko razločnimi stvári AI 1878, 3; Zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6
nájjàkše najboljše: liki dabi naj lepse i naj jakse csino KŠ 1754, 58
Celotno geslo Frazemi
jegúlja Frazemi s sestavino jegúlja:
izmúzniti se kot jegúlja, izvíjati se kot jegúlja, izvíti se kot jegúlja, zvíjati se kàkor jegúlja, zvíjati se kot jegúlja
Število zadetkov: 219