Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
esperánto -a m (ȃ) umeten jezik, sestavljen iz elementov najbolj razširjenih evropskih jezikov, zlasti romanskih: učiti se esperanto; knjiga je prevedena tudi v esperanto
SSKJ
fantástičen -čna -o prid., fantástičnejši (á) 
  1. 1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered
    // nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje
    fantástično prisl.: živila so se fantastično podražila; to je fantastično daleč / v povedni rabi na izletu je bilo fantastično; sam.: v njegovi skladbi je nekaj fantastičnega
SSKJ
fleksibílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. spremenljiv, nestalen: človek je najbolj fleksibilen faktor v kmetijski proizvodnji
SSKJ
frekventírati -am nedov. (ȋ) publ. uporabljati, izkoriščati: pode v stanovanju manj frekventiramo kot v javnih lokalih
    frekventíran -a -o: frekventiran prostor; frekventirana cesta; usmeriti investicije v najbolj frekventirana turistična območja obiskovana
SSKJ
gastronóm -a m (ọ̑) kdor se poklicno ukvarja z gastronomijo: vprašati za nasvet gastronoma / kosilo bi zadovoljilo tudi najbolj izbirčnega gastronoma sladokusca, gurmana
SSKJ
glásen -sna -o, stil. glasán glásna -o in -ó, stil. glasèn -snà -ò prid., glasnéjši (á; ȃ á; ə̏ ȁ) 
  1. 1. zelo dobro slišen: pogovor je vedno bolj glasen; zbudi ga glasno petje; pozdravili so ga z glasnim ploskanjem / glasen potok
    // slišen sploh: glasen jok; glasen pozdrav; pogovor je pretrgal glasen smeh / ekspr. glasni udarci srca
  2. 2. ki mnogo, zelo slišno govori: glasni ljudje; težko se je znašel med tako glasnimi gosti; bil je vedno glasnejši in zabavnejši / glasna, razigrana družba; glasna skupina sejmarjev; pren., ekspr. o tej zadevi je bil tisk zelo glasen
    // knjiž. ki ima močen glas: glasen lovski rog; glasen zvon; glasna piščalka
    glasnó in glásno prisl.: glasno brati, govoriti; glasno klicati; še glasneje je začel peti; glasno zaloputniti vrata; elipt. nikar tako glasno
    ●     imel je navado glasno misliti govoriti sam s seboj; ekspr. to je treba povedati jasno in glasno brez olepševanja in prikrivanja, odločno
    ♦     muz. glasno označba za jakost izvajanja forte
    glásni -a -o sam.: vedno je bil med najbolj glasnimi; stopil je k radiu in zavrtel gumb na glasno
SSKJ
globína -e ž (í) 
  1. 1. razsežnost v navpični smeri navzdol: meriti globino; globina jezera je deset metrov; globina in širina prepada / globina oranja
    ●     kulturni razvoj v globino in širino glede na intenzivnost in obseg
    // razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: globina omare / ta slika ima globino daje vtis prostora
    // oddaljenost od površine v navpični smeri navzdol: najdišča so bila v globini dveh metrov; globina potresnega žarišča
  2. 2. lastnost globokega: reka je zaradi globine in vrtincev nevarna
  3. 3. prostor, ki je nižje, globlje od okolja: deževnica odteka v globino; kamen je padel v globino / raziskovati morske globine; pren. nekje v globini se je zavedal svoje krivde
  4. 4. srednji, razmeroma precej oddaljeni del česa: gosto zarasla globina gozda; iz globine gozda so se slišali klici; pren. globina noči
    // najbolj oddaljeni del česa v vodoravni smeri: zaradi mraka globine sobe ni bilo videti; v globini sobe je obešena velika slika; v globini ozke ulice sveti medla luč; pren. globina oči; globine podzavesti
  5. 5. ekspr., z rodilnikom visoka stopnja, intenzivnost čustvene prizadetosti: globina čustvovanja, hrepenenja, ljubezni / globina umetniškega ustvarjanja / globina pesmi
    // dobra premišljenost, dognanost: globina ideje, naziranja / etična globina in objektivnost kritike
  6. 6. s prilastkom glavni, bistveni del česa: znal je odkriti globino stvari / globina duše / dokopal se je do človeških globin
  7. 7. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi globina duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz globine srca ga je sovražil; v globino duše mu je žal
    ♦     strojn. globina navoja polovica razdalje med njegovim zunanjim in notranjim robom
SSKJ
globokoséžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki ima važen, bistven pomen, vpliv: globokosežen ukrep / to je ena njegovih najbolj globokosežnih pesmi
// redko ki globoko, daleč seže: globokosežni sončni žarki
SSKJ
gnezdílka -e [lk in u̯k] ž (ȋ) gnezdilec: najbolj zgodnje gnezdilke
SSKJ
gorostásen -sna -o prid. (ā) star. velikanski, orjaški: bil je resnično gorostasen človek / gorostasna prirodna katastrofa
// ekspr. nemogoč, neverjeten: o njej je govoril najbolj gorostasne stvari; gorostasna trditev / gorostasna laž / gorostasen prizor strahoten, grozoten
SSKJ
gotòv -óva -o prid. (ȍ ọ́) 
  1. 1. s širokim pomenskim obsegom ki je v svoji končni obliki: na policah so stali že gotovi čevlji; knjiga bo kmalu gotova napisana, natisnjena; obleka še ni gotova narejena, sešita; večerja je gotova skuhana, pripravljena
    // na razpolago so vam jedi po naročilu in gotove jedi že pripravljene jedi
    // v povedni rabi ki konča, opravi kako delo: danes bom bolj pohitel, pa bom jutri gotov; s pripravami, z beljenjem so gotovi; z zidanjem hiše bo kmalu gotov / pri zdravniku sem bil hitro gotov sem hitro opravil, uredil
    // pog. kar pojdimo, smo že gotovi napravljeni, oblečeni
  2. 2. ki ne vzbuja nobenega dvoma, pomislekov glede
    1. a) uresničitve, nastopa, obstajanja: čaka ga gotov uspeh; razdor med njimi je gotov; šel je v gotovo pogubo; rešil ga je gotove smrti / ta zaslužek je gotov, drugi pa niso; vsak mesec ima gotovo plačo / njegov odhod je gotov sklenjen, odločen
    2. b) resničnosti, pravilnosti: ta letnica ni čisto gotova; meni je to reč kot gotovo pripovedoval sosed / gotova znamenja nosečnosti zanesljiva, jasna
    3. c) varnosti, uspešnosti: njegov položaj ni nič kaj gotov; gotova naložba; naša bodočnost ni preveč gotova
      // pog., v povedni rabi ki glede česa popolnoma izključuje omahovanje med pozitivno in negativno možnostjo; prepričan, trden: bil je gotov zmage; tega (si) nisem popolnoma gotov; zdaj so gotovi, da je pobegnil; niti za trenutek ni bil gotov, kaj bo z njim / sovražnik ni bil čisto gotov, kakšno vojsko ima pred seboj ni vedel natančno
  3. 3. prepričan o svoji moči, sposobnosti: potrebna je še ena vaja, da bomo bolj gotovi
    // samozavesten, odločen: všeč jim je bil njegov gotovi nastop / glas ji je bil čedalje manj gotov in ji je začel drhteti
  4. 4. ki obstaja v gotovini: gnojilo so oddajali le za gotovo plačilo; star. nima gotovega premoženja / plačati z gotovim denarjem z gotovino
  5. 5. neustalj., z oslabljenim pomenom določen, neki, nekateri: gotovi ljudje zmeraj kritizirajo; do gotove mere si ga lahko privoščiš; o gotovih stvareh je bolje molčati
    ●     pog. njegova izvolitev je gotova stvar prav gotovo bo izvoljen; preg. dolga bolezen, gotova smrt
    gotóvo 
    1. 1. prislov od gotov: na ta način se da najbolj gotovo ugotoviti, kako se ptice selijo; glas mu je zvenel gotovo in mirno / zabij še en žebelj, da bo bolj gotovo držalo
    2. 2. nav. ekspr. izraža
      1. a) prepričanost o čem: takemu delu gotovo ne bo kos; gotovo niso oni krivi; prav, skoraj gotovo je zamudil; on je gotovo najhitrejši v teku pri nas; tega denarja je gotovo vreden / redko ta gotovo lepa pesem je zaradi slabega izvajanja izgubila svojo vrednost res lepa
      2. b) v povedni rabi podkrepitev trditve: gotovo je, da o tem ne bi smel javno govoriti; gotovo je, da bolj revno ne živi nihče v vasi
      3. c) nepreklicnost česa: gotovo bom naredil do jutri; počakaj me, gotovo pridem / za gotovo vam bom prinesel pismo zagotovo
    3. 3. v medmetni rabi izraža
      1. a) nepreklicnost česa: vrnem vam z obrestmi, gotovo; »ali mi boste naredili okvir do jutri?« »Gotovo, nič ne skrbite.«
      2. b) soglasje, pritrditev: »tega ne bi smel reči.« »Gotovo, predaleč je šel.«; gotovo, to se ne bi spodobilo
    gotóvi -a -o sam.: priti na gotovo ko je že vse pripravljeno, narejeno; o tem ne vem nič gotovega nimam zanesljivih podatkov; star. nima nič dolga, pa še precej gotovega pod palcem gotovine
SSKJ
grupácija -e ž (á) publ.  
  1. 1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine
    // razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves
  2. 2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
SSKJ
halogén -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
SSKJ
hinduízem -zma m (ī) najbolj razširjena indijska vera
SSKJ
hít -a m (ȋ) žarg. popevka, ki je postala popularna: pevec je zapel nekaj najbolj znanih hitov; neskl. pril.: hit lestvica seznam takih popevk, narejen na osnovi prodanih plošč
SSKJ
horizónt -a m (ọ̑) 
  1. 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti
    // najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
  2. 2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
  3. 3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
  4. 4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont
    ♦     geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
SSKJ
hrástje -a s (ā) hrastov gozd: tam je hrastje najbolj gosto; visoko hrastje / samotno je živel v koči med hrastjem hrastovim drevjem
SSKJ
hvalíti in hváliti -im nedov. (ī á) 
  1. 1. izražati hvalo, priznanje: druga drugo sta hvalili; gostje hvalijo dobro kuhinjo in postrežbo; vsaka mati hvali svojega otroka; svatje so hvalili nevestino lepoto; hvaliti vestno opravljeno delo; neupravičeno, pretirano, zelo hvaliti; hvaliti koga čez mero, na ves glas zelo; ekspr. hvaliti koga na vsa usta zelo, navdušeno
    // zastar. zahvaljevati se: za to pa res ni treba hvaliti
  2. 2. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljstvo: hvali boga, da smo končali; hvali usodo, da ti je prihranila ta udarec
    ●     delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
    ♦     rel. hvaliti Boga slaviti, poveličevati
    hvalíti se in hváliti se z govorjenjem ali vedenjem izražati, poudarjati svoje pozitivne lastnosti ali ugodno stanje: hvali se, da ima vsega; hvaliti se z bistrostjo, z junaštvom
    ●     ekspr. ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil nočem, nimam namena poudarjati svoje sposobnosti; preg. dobro blago se samo hvali
    hvalèč -éča -e: pripovedovala je o sebi, hvaleč se s svojimi vplivnimi znanci; ne mara hvalečih kritik
    hváljen -a -o: to je najbolj hvaljen zdravnik v mestu; zelo hvaljena knjiga, predstava / v krščanskem okolju, kot pozdrav (duhovniku) Hvaljen (bodi) Jezus (Kristus)!
SSKJ
impresíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. knjiž. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta; (čutni) vtis: dogajanje je pustilo pri njem globoko impresijo / zanimive popotne impresije / odšel je pod močno impresijo vsega, kar je videl
  2. 2. lit., um. umetniško delo, ki tak vtis prikazuje, posreduje: čudovita barvna impresija / najbolj dragocene so njegove pokrajinske impresije / z zanimanjem je prebral impresije iz Amerike / pesnik impresij
SSKJ
impresíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki povzroča, vzbuja močen (čutni) vtis: ta človek ima zelo impresiven obraz; impresivna pokrajina / impresivna glasba; film, najbolj impresivna umetnost; njegove besede so bile zelo impresivne prepričljive
// stanje po katastrofi je bilo zelo impresivno pretresljivo, presunljivo
Število zadetkov: 393