strahovìten -tna -o prid. strahovit, strašen: Vogrinje szo 'se glaszovitni i sztrahovitni bili od jahanya, ino sztrelanya KOJ 1848, 6
nájstrahovìtnejši -a -e najbolj strahovit: Náj sztrahovitnejsi szo bili Hunovje KOJ 1848, 3
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
tr̀den tudi tèrden -dna -o prid.
1. trden: znaoſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Mi mámo terdno Profetinſzko reics SM 1747, 24; ſtera terdno vüpazen má TF 1715, 32; ino vſivanje ſzterdnim tálom, dá notri zvati SM 1747, 18; Szterdov kaſtigovſze perti Boug TF 1715, 18; Zetakſim vüpanyem ſztrdnov mojov vörov, jaſz ſze li vtebi vüpam BKM 1789, 161; Sztrdnom vorom ma düsa, Goſzpodna zdiháva BKM 1789, 218; Ár je z-trdnom priſzegom zavézao SŠ 1796, 71; Rosjé na porüsenyé trdni mejſzt KŠ 1754, 161; Ár ro'zjé je zmo'zno v-Bougi na porüſanye trdni mejſzt KŠ 1771, 545
2. trd: Trdnoga ſinyaka i neobrejzanoga ſzrczá i vüjh lidjé KŠ 1754, 126; Trdnoga Sinyeka KŠ 1771, 363; ſzi trdno trnavo korouno noſzo KŠ 1754, 237
nájtr̀dnejši -a -e najbolj trd, najtrdnejši: kaj ſzam pouleg naj trdnejſega réda 'zivo KŠ 1771, 421
1. trden: znaoſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Mi mámo terdno Profetinſzko reics SM 1747, 24; ſtera terdno vüpazen má TF 1715, 32; ino vſivanje ſzterdnim tálom, dá notri zvati SM 1747, 18; Szterdov kaſtigovſze perti Boug TF 1715, 18; Zetakſim vüpanyem ſztrdnov mojov vörov, jaſz ſze li vtebi vüpam BKM 1789, 161; Sztrdnom vorom ma düsa, Goſzpodna zdiháva BKM 1789, 218; Ár je z-trdnom priſzegom zavézao SŠ 1796, 71; Rosjé na porüsenyé trdni mejſzt KŠ 1754, 161; Ár ro'zjé je zmo'zno v-Bougi na porüſanye trdni mejſzt KŠ 1771, 545
2. trd: Trdnoga ſinyaka i neobrejzanoga ſzrczá i vüjh lidjé KŠ 1754, 126; Trdnoga Sinyeka KŠ 1771, 363; ſzi trdno trnavo korouno noſzo KŠ 1754, 237
nájtr̀dnejši -a -e najbolj trd, najtrdnejši: kaj ſzam pouleg naj trdnejſega réda 'zivo KŠ 1771, 421
Prekmurski
tǘčen -čna -o prid.
1. tolst, debel: nehámo ednoga tücsnoga bravá SIZ 1807, 6; moji gyünczi i tücsne ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; Vido je ſzedem tücsni kráv KM 1796, 27
2. masten: Kozino mleko je zdravo i tüčno AI 1878, 15
nájtüčnéjši -a -e najdebelejši, najbolj rejen: Nyi meszô je técsno gda szo najtücsnêsi KAJ 1870, 20
1. tolst, debel: nehámo ednoga tücsnoga bravá SIZ 1807, 6; moji gyünczi i tücsne ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; Vido je ſzedem tücsni kráv KM 1796, 27
2. masten: Kozino mleko je zdravo i tüčno AI 1878, 15
nájtüčnéjši -a -e najdebelejši, najbolj rejen: Nyi meszô je técsno gda szo najtücsnêsi KAJ 1870, 20
Prekmurski
vìsiko tudi vìsoko prisl.
1. visoko: Z-ocsmi ne glédam viſziko BKM 1789, 8; naj mládoga drevja doli ne jej, dokecs viſziko gori zraſzté KM 1790, 80; je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; I plamén je visoko sekao BJ 1886, 9; pren. kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626
2. zelo: Goszpôd bojdi visziko hválen TA 1848, 33; Viſzoko postüvanoga Superintendenta BRM 1823, IV
vìše več, bolj: ki nedás náſz viſse ſzküsávati SM 1747, 56; je namázani ſztoga Sz. Dühá oliom viſſe od vſzej ſztároga zákona prorokouv KŠ 1754, 102; Nej je ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; ár ſzi ti viſſe vſzáke ſztvorjene ſztvári KM 1783, 143; On je vszáko sztvár zvagao, nikaj je nej visse KOJ 1845, 102; Ki, vise szuncsevnoga tráha Prebivajôcs, ravna KAJ 1848, 7
nájvíše najbolj: Bogá naſsega ober vſzei ſztvári nai viſse lübiti SM 1747, 55
1. visoko: Z-ocsmi ne glédam viſziko BKM 1789, 8; naj mládoga drevja doli ne jej, dokecs viſziko gori zraſzté KM 1790, 80; je ſztáo viſziko na ednoj leſzficzi KM 1790, 20; I plamén je visoko sekao BJ 1886, 9; pren. kaj tak viſziko raſzté vöra vaſa KŠ 1771, 626
2. zelo: Goszpôd bojdi visziko hválen TA 1848, 33; Viſzoko postüvanoga Superintendenta BRM 1823, IV
vìše več, bolj: ki nedás náſz viſse ſzküsávati SM 1747, 56; je namázani ſztoga Sz. Dühá oliom viſſe od vſzej ſztároga zákona prorokouv KŠ 1754, 102; Nej je ſzluga viſe goſzpouda ſzvojega KŠ 1771, 33; ár ſzi ti viſſe vſzáke ſztvorjene ſztvári KM 1783, 143; On je vszáko sztvár zvagao, nikaj je nej visse KOJ 1845, 102; Ki, vise szuncsevnoga tráha Prebivajôcs, ravna KAJ 1848, 7
nájvíše najbolj: Bogá naſsega ober vſzei ſztvári nai viſse lübiti SM 1747, 55
Prekmurski
zavr̀čti tudi zavr̀či -vr̀žem dov.
1. zavreči, odvreči: ſztvorjenyé i nikaj nej trbej zavrcſi KŠ 1754, 168; ſztvorjenyé i nikakſega nej trbej zavrcsi KŠ 1771, 638; ne zavrsmo naſſe rodbine KMK 1780, 32
2. prenehati biti s kom v pozitivnem odnosu: roditele nej zavrcsti KMK 1780, 41; i ki váſz zavr'ze KŠ 1771, 203; Vidite, da ne zavr'zete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; Kriſztuſa zavr'zejo KŠ 1771, 117; Niſcse te naj ne zavr'ze KŠ 1771, 659; bi naſſe ſztareiſſe, ne zavergli TF 1715, 15; Csi szi ti nevorna mené zavrgla AI 1875, br. 2, 8; Nej je zavrgao Boug lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 472; 'Zidovje ſzo ga zavrgli BKM 1789, 56
3. odkloniti, ne sprejeti: Dáj nam gizdoſzt zavrcsti BKM 1789, 114; i razumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; potrto ſzrczé ne zavr'zes KŠ 1754, 148; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; zavr'se, kajkoli je nouvo KOJ 1833, XV; Kakda B. rejcs zavr'zemo KŠ 1754, 24; On vnebésza pela, Ako ga zavr'zete BKM 1789, 12; Csi poszlavci ponácsisanye zavr'zejo AI 1875, kaz. br. 2; babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; ne zavr'zi kaſtiganye Goſzpodnovo KŠ 1771, 694; ausztrianci szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr'ze AIP 1876, br. 6, 3; naj tou dobro nezavr'zemo KŠ 1754, 213; rejcsi naj nyé gláſz zavr'zemo BKM 1789, 179; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848, 3; Gda bi se návuke zavrgli KOJ 1845, 39; ſteri je rejcs Bo'zo zavrgao KŠ 1754, 271; I zavrgli ſzte zapovid KŠ 1771, 50; Farizeuske ſzo tanács Bo'zi zavrgli KŠ 1771, 189
zavr̀čti se tudi zavr̀či se -vr̀žem se
1. zavreči se, zavržen biti: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; Potrejbno je pa nyemi zavrcsi ſze od toga národa KŠ 1771, 229; od Sziná cslovecsega, kaj zavr'ze ſze KŠ 1771, 129
2. odkloniti se, ne sprejeti se: Stera sze krouto ponuja, sze po návadi zavr'se KOJ 1845, 35; Csi od miniszteriuma právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; ſze od 'Zidovov z-Evangyeliomom vrét zavr'zeta KŠ 1771, 380
3. narediti se: Ali hitro sze eden máli oblák zavr'ze KAJ 1870, 133
zavr̀ženi -a -o zavržen: ſzám zavr'zeni nebodem KŠ 1771, 508; Zavr'zen je moudri zdaj vu modrouſzti BKM 1789, 202; Kakda je ſz ſzrczom zavr'zeno KŠ 1754, 32; zemla zavr'zena je KŠ 1771, 680; ka je vogrszki Jezik zavr'seni KOJ 1833, X; Zsibvásár, zavr'senoga blága odávanye KOJ 1833, 184; ſteromi od lüdi iſztina zavr'zenomi KŠ 1771, 705; Gda bi od Bouga zavr'ſenoga Saula hüdi düjh jáko mantrao KM 1796, 55; kai ſzmo vſzi zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; nego csi ſzte zavr'zeni KŠ 1771, 553; Med zavr'senimi proszniki prvi je bio Albert KOJ 1848, 69
nájzavr̀ženejši -a -e najbolj zavržen: ki ſzo naj zavr'zenejſi vu gmajni, tiſzte poſztavte ſzodce KŠ 1771, 499
1. zavreči, odvreči: ſztvorjenyé i nikaj nej trbej zavrcſi KŠ 1754, 168; ſztvorjenyé i nikakſega nej trbej zavrcsi KŠ 1771, 638; ne zavrsmo naſſe rodbine KMK 1780, 32
2. prenehati biti s kom v pozitivnem odnosu: roditele nej zavrcsti KMK 1780, 41; i ki váſz zavr'ze KŠ 1771, 203; Vidite, da ne zavr'zete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; Kriſztuſa zavr'zejo KŠ 1771, 117; Niſcse te naj ne zavr'ze KŠ 1771, 659; bi naſſe ſztareiſſe, ne zavergli TF 1715, 15; Csi szi ti nevorna mené zavrgla AI 1875, br. 2, 8; Nej je zavrgao Boug lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 472; 'Zidovje ſzo ga zavrgli BKM 1789, 56
3. odkloniti, ne sprejeti: Dáj nam gizdoſzt zavrcsti BKM 1789, 114; i razumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; potrto ſzrczé ne zavr'zes KŠ 1754, 148; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; zavr'se, kajkoli je nouvo KOJ 1833, XV; Kakda B. rejcs zavr'zemo KŠ 1754, 24; On vnebésza pela, Ako ga zavr'zete BKM 1789, 12; Csi poszlavci ponácsisanye zavr'zejo AI 1875, kaz. br. 2; babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; ne zavr'zi kaſtiganye Goſzpodnovo KŠ 1771, 694; ausztrianci szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr'ze AIP 1876, br. 6, 3; naj tou dobro nezavr'zemo KŠ 1754, 213; rejcsi naj nyé gláſz zavr'zemo BKM 1789, 179; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848, 3; Gda bi se návuke zavrgli KOJ 1845, 39; ſteri je rejcs Bo'zo zavrgao KŠ 1754, 271; I zavrgli ſzte zapovid KŠ 1771, 50; Farizeuske ſzo tanács Bo'zi zavrgli KŠ 1771, 189
zavr̀čti se tudi zavr̀či se -vr̀žem se
1. zavreči se, zavržen biti: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; Potrejbno je pa nyemi zavrcsi ſze od toga národa KŠ 1771, 229; od Sziná cslovecsega, kaj zavr'ze ſze KŠ 1771, 129
2. odkloniti se, ne sprejeti se: Stera sze krouto ponuja, sze po návadi zavr'se KOJ 1845, 35; Csi od miniszteriuma právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; ſze od 'Zidovov z-Evangyeliomom vrét zavr'zeta KŠ 1771, 380
3. narediti se: Ali hitro sze eden máli oblák zavr'ze KAJ 1870, 133
zavr̀ženi -a -o zavržen: ſzám zavr'zeni nebodem KŠ 1771, 508; Zavr'zen je moudri zdaj vu modrouſzti BKM 1789, 202; Kakda je ſz ſzrczom zavr'zeno KŠ 1754, 32; zemla zavr'zena je KŠ 1771, 680; ka je vogrszki Jezik zavr'seni KOJ 1833, X; Zsibvásár, zavr'senoga blága odávanye KOJ 1833, 184; ſteromi od lüdi iſztina zavr'zenomi KŠ 1771, 705; Gda bi od Bouga zavr'ſenoga Saula hüdi düjh jáko mantrao KM 1796, 55; kai ſzmo vſzi zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; nego csi ſzte zavr'zeni KŠ 1771, 553; Med zavr'senimi proszniki prvi je bio Albert KOJ 1848, 69
nájzavr̀ženejši -a -e najbolj zavržen: ki ſzo naj zavr'zenejſi vu gmajni, tiſzte poſztavte ſzodce KŠ 1771, 499
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
nájneosnòvlenéjši -a -e prid. najbolj neomikan: Li ta najneosznovlenêsa deca sze z-vötiszkanyem jezika spotári KAJ 1870, 32
Prekmurski
nájnepoštenéjši -a -e prid. najbolj nepošten: I ſtere ſtimamo naj nepoſtenejſe biti tejla, okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515
Prekmurski
Prekmurski
nájzádnjejši -a -e prid. najbolj zadnji, poslednji: csi ſto ſcsé prvi biti, naj bode med vſzejmi náj zádnyejſi KŠ 1771, 131
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 31
Dostopnost