Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
nájti nájdem dov. -i -ite; nášel -šla tudi našèl našlà; pokr. nájdel -dla, nájden -a; nájdenje; (nàjt) (á) koga/kaj ~ star kovanec; ~ gobo; Kdor išče, ta ~e; Lišaje ~emo celo v krajih, kjer življenje ni mogoče |so, rastejo|; poud. V tej trgovini ~ete vse |lahko kupite|; ~ besedo v slovarju; ~ delo |dobiti|; poud.: ~ moža z drugo |zalotiti|; Fant, da mu ne ~eš para |dober; postaven|
nájti se nájdem se (á) neobč. Pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu |je dosegel umetniško zrelost|; prakt.sp. ~emo ~ pred kinom dobimo se, srečamo se
Pravopis
znájti se znájdem se dov.; drugo gl. najti (á) ~ ~ v novem okolju; poud. ~ ~ v stiski |hitro najti izhod|; Prvi hip se ni znašel, kje je
Pravopis
nahájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nahájanje (ȃ) imeti, najti: koga/kaj Na Notranjskem ~amo obsežne gozdove; Tam zmeraj ~a zveste poslušalce; Kritika v drami ~a tudi motiv upora odkriva, vidi
nahájati se -am se (ȃ) publ. V knjigi se ~ajo napake so
Pravopis
napaberkováti -újem dov.; drugo gl. paberkovati (á ȗ) kaj ~ grozdje in koruzo; poud. ~ narečne besede, podatke |nabrati, najti|
Pravopis
odkríti -kríjem dov., nam. odkrít/odkrìt; odkrítje; drugo gl. kriti (í ȋ) koga/kaj ~ lonec; ~ spečega otroka; ~ zaroto; ~ več napak v besedilu najti; ~ stroj izumiti, iznajti; slabš. Ta človek že ne bo odkril Amerike |ni posebno bister, pameten|; odkriti komu kaj ~ prijatelju skrivnost
odkríti se -kríjem se (í ȋ) ~ ~ zaradi vročine; poud. Na vrhu gore se je odkril čudovit razgled |pokazal|
Pravopis
stakníti2 in stákniti -em dov. stákni -te in -íte; stáknil -íla, stáknit, stáknjen -a; stáknjenje; (stáknit) (í/ȋ/á á) poud. koga/kaj ~ nekaj hrane |najti|; Skril se je, pa so ga le staknili |našli, odkrili |; ~ prehlad |prehladiti se|
Pravopis
udáriti -im dov. udárjen -a; udárjenje (á ȃ) koga/kaj ~ žival; Ura je udarila poldne |odbila|; poud. Udarila ga je kap |zadela|; igr. žarg. ~ tarok |začeti igrati|; udariti koga/kaj v kaj ~ soigralca v trebuh; brezos., neknj. pog. Udarilo ga je v noge |začele so ga boleti noge|; udariti koga/kaj po čem ~ tatu po prstih; poud. ~ očeta po žepu |denarno ga prizadeti|; neknj. pog. udariti komu na kaj Mraz ji je udaril na pljuča |povzročil težko dihanje, bolečine|; brezos. Udarilo ji je na ledvice zbolela je na ledvicah; poud. udariti komu v kaj Pohvala mu je udarila v glavo |postal je domišljav, prevzeten|; Vino mu je udarilo v glavo |ga je opijanilo|; udariti na koga/kaj ~ ~ boben; poud.: ~ ~ sovražnika |napasti ga|; ~ ~ pravo struno |najti učinkovite pogajalske razloge|; udariti ob kaj ~ z glavo ob podboj; udariti v kaj Burja je udarila v okno; poud. ~ ~ jok |začeti jokati|; udariti po kom/čem ~ s pestjo po mizi; poud.: ~ ~ nasprotnikih |napasti jih|; ~ ~ sadjevcu |začeti ga piti|; ~ mimo |reči, narediti kaj napačnega|; nevtr. Strela je udarila
udáriti jo -im jo (á ȃ) knj. pog., poud.: ~ ~ v gore |iti, oditi|; ~ ~ slovensko |spregovoriti po slovensko|
udáriti se -im se (á ȃ) ~ ~ pri padcu; poud. Večkrat se ~ijo |sprejo, sporečejo|; udariti se v kaj ~ ~ ~ glavo; udariti se po čem Jaz, tepec, se je udaril po čelu; poud. udariti se z/s kom/čim |spopasti se|
Pravopis
urájmati -am dov. -an -ana; urájmanje (ȃ) neknj. ljud. koga/kaj ~ čevlje zelo poceni po naključju dobiti, kupiti; ~ obrtnika doma po naključju dobiti, odkriti, najti
urájmati se -am se (ȃ) neknj. ljud. naključno se zgoditi; neknj. ljud., s smiselnim osebkom urajmati se komu Tokrat se ti je urajmalo naključno posrečilo
Pravopis
zadéti -dénem dov. zadétje; drugo gl. deti1 (ẹ́) koga/kaj ~ tarčo; Zadela ga je kap; poud.: ~ dve muhi na en mah |z enim dejanjem opraviti dve stvari|; dobro ~ portretiranca |naslikati|; ~ pravo struno |najti pravi način|; zadeti koga/kaj na kaj ~ koš na rame; poud. zadeti na koga/kaj ~ pri delu na težave |naleteti|; ~ ~ znanca |naleteti, srečati|; zadeti ob kaj Ladja je zadela ob čer
zadéti se -dénem se (ẹ́) v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidočega; ~ ~ z glavo v strop
Pravopis
zasledíti -ím dov. zaslédil -íla, nam. zasledít/zasledìt; drugo gl. slediti (í/ȋ í) koga/kaj ~ begunca v snegu; neobč.: ~ podatke v arhivu najti, odkriti; ~ tatu izslediti
Pravopis
adekváten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ustrezen, enakovreden: najti ~ izraz
adekvátnost -i ž, pojm. (ȃ) ustreznost, enakovrednost
Pravopis
búden -dna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ otrok; poud. ~ stražar |pazljiv|; biti ~; najti koga ~ega
búdnost -i ž, pojm. (ú)
Pravopis
cél -a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo; nevtr. Kolač je še ~
céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število
céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink ‹1,05›
célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|
célost -i ž, pojm. (ẹ́)
Pravopis
človéški -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ rod; poud. ~i pogoji za življenje |primerni|; človeški z/s kom biti ~ s kaznjenci
človéško -ega s, pojm. (ẹ́) najti v kom kaj toplega, ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
po človéško nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ govoriti
človéškost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ medsebojnih odnosov; jezikosl. kategorija ~i
Pravopis
dúša -e ž (ú)
1. človeška ~; šalj. privezati si ~o |utešiti si žejo, glad|; Tesno mi je pri ~i; mladostnikova ~; človek umetniške ~e; poud. v dno ~e biti prizadet |zelo|; neknj. pog. pri moji ~i, da ni res |sploh ni res|; postati ~ društva |najpomembnejši član|; ~ žoge |notranji del|
2. člov., poud.: najti sočutno ~o |človeka|; Žive ~e nisem videl |nikogar|; star. ~e pasti |opravljati duhovniški poklic|
Pravopis
góba -e ž (ọ́) najti tri ~e; brisati tablo z ~o; cevaste ~e cevarke; hišna ~; nizk. iti po ~e |umreti|; člov., zmer. ~ pijana; mn., snov. jesti dušene ~e
Pravopis
imenoválec -lca m z -em (ȃ) mat. |število pod ulomkovo črto|; publ. najti skupni ~ imeti, doseči enako mnenje o čem
Pravopis
in flagránti mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. najti koga ~ ~ pri opravljanju kaznivega dejanja
Pravopis
iznájti -nájdem dov.; drugo gl. najti (á) kaj ~ orodje, stroj; redk. ~ zagovor izmisliti si
Pravopis
izràz -áza m (ȁ á) botanični ~; (strokovni) ~ |termin|; pojm. otožen ~ (obraza, na obrazu); prepoznaven umetniški ~; publ.: priti do ~a |postati opazen, viden|; dati ~ čemu izraziti kaj; dobiti, najti svoj ~ v čem |izraziti se, pokazati se|; sprejeti koga z ~i prijateljstva prijateljsko
Število zadetkov: 56