diplóma -e ž (ọ̑)
1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma
● pog. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje
2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo
3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana
♦ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
dôlg2 -a -o stil. -ó [dou̯g-] prid., dáljši (ȏ ó)
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; ant. kratek: dolg hodnik; stopa z dolgimi koraki; nosi zelo dolge lase; pes z dolgimi visečimi uhlji; zadnji predor je bil izredno dolg; dolga cesta; dolga palica, vrv; vojaki so stali v dolgi, ravni vrsti / ima dolg obraz podolgovat; ekspr. fant je res dolg zelo velik in suh; dolg kakor prekla / šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto / dolga večerna obleka obleka, ki sega (skoraj) do tal; dolge hlače hlače, katerih hlačnice segajo približno do gležnjev / avtomobilist je imel pri srečanju prižgane dolge luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej
// obširen, obsežen: v zadnji številki je objavil o tem dolg članek; dolga pesem; napisal mu je dolgo pismo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema: stavba je dolga dvajset metrov; kilometre dolg sprevod; meter, pol sežnja dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa: dolgi zimski večeri; dolga bolezen; jesen je bila dolga in lepa; utrujen od dolge poti; dolgo deževje, življenje / ozrl se je za njo z dolgim pogledom; dolg poljub / pil je z dolgimi požirki / po dolgem času sta se spet srečala; dolg rok
// s časovno enoto ki se zdi, da traja veliko časa: čaka ga že dolge mesece; dan mi je bil strašno dolg; dolgo uro je premišljeval celo; tiste ure so bile zelo dolge; od tedaj so pretekla že dolga leta mnogo let
4. z izrazom količine ki izraža razsežnost v času: predavanje je lahko dolgo največ deset minut; dolg čas bilo mu je zelo dolg čas dolgčas; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja
● slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; evfem. imeti dolge prste krasti; pog. mesec je še dolg treba je varčevati (z denarjem), ker ne bo še kmalu naslednje plače; pog. saj ne bova dolga hitro bova opravila, se pogovorila; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ jezikosl. dolg glas; dolgi nedoločnik nedoločnik na -ti ali -či; navt. ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; rad. dolgi valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m; šport. tek na dolge proge tek na razdaljo, večjo od 1500 m
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; ant. kratek: dolg hodnik; stopa z dolgimi koraki; nosi zelo dolge lase; pes z dolgimi visečimi uhlji; zadnji predor je bil izredno dolg; dolga cesta; dolga palica, vrv; vojaki so stali v dolgi, ravni vrsti / ima dolg obraz podolgovat; ekspr. fant je res dolg zelo velik in suh; dolg kakor prekla / šalj. Ljubljana je bila takrat še dolga vas majhno, provincialno mesto / dolga večerna obleka obleka, ki sega (skoraj) do tal; dolge hlače hlače, katerih hlačnice segajo približno do gležnjev / avtomobilist je imel pri srečanju prižgane dolge luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej
// obširen, obsežen: v zadnji številki je objavil o tem dolg članek; dolga pesem; napisal mu je dolgo pismo
2. z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema: stavba je dolga dvajset metrov; kilometre dolg sprevod; meter, pol sežnja dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa: dolgi zimski večeri; dolga bolezen; jesen je bila dolga in lepa; utrujen od dolge poti; dolgo deževje, življenje / ozrl se je za njo z dolgim pogledom; dolg poljub / pil je z dolgimi požirki / po dolgem času sta se spet srečala; dolg rok
// s časovno enoto ki se zdi, da traja veliko časa: čaka ga že dolge mesece; dan mi je bil strašno dolg; dolgo uro je premišljeval celo; tiste ure so bile zelo dolge; od tedaj so pretekla že dolga leta mnogo let
4. z izrazom količine ki izraža razsežnost v času: predavanje je lahko dolgo največ deset minut; dolg čas bilo mu je zelo dolg čas dolgčas; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja
● slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. oditi z dolgim nosom osramočen; ne da bi kaj opravil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; evfem. imeti dolge prste krasti; pog. mesec je še dolg treba je varčevati (z denarjem), ker ne bo še kmalu naslednje plače; pog. saj ne bova dolga hitro bova opravila, se pogovorila; pog., ekspr. je širši kot daljši zelo debel; ekspr. padel je, kakor je dolg in širok tako, da je bil ves na tleh; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera vsaka stvar se kdaj konča; preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ jezikosl. dolg glas; dolgi nedoločnik nedoločnik na -ti ali -či; navt. ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; rad. dolgi valovi radijski valovi z valovno dolžino od 1000 do 2000 m; šport. tek na dolge proge tek na razdaljo, večjo od 1500 m
- dôlgo
prislov od dolg: dolgo smo ga čakali; ljudje že dolgo govorijo o tem; dolgo je ostal doma; ne dolgo potem se ga je spomnil nedolgo; ekspr. tega ne bom več dolgo prenašal; že dolgo časa ni bilo dežja; ekspr. dolgo v noč ni mogla zaspati / v povedni rabi dolgo je še do večera
// izraža trajanje sploh: kako dolgo boš ostal tukaj / ekspr. uro dolgo ga je čakal
● evfem. slab je, ne bo dolgo kmalu bo umrl; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati
♦ jezikosl. dolgo naglašen samoglasnik
- dôlgi -a -o sam.:
pog. še dvajset ur se bomo vozili, dolga bo; časopis je na dolgo pisal o tem; pripoveduje na dolgo in široko zelo obširno, s številnimi podrobnostmi; nevihta ni ponehala za dolgo; po dolgem jih je le pregovoril; prerezati kumaro po dolgem;
SSKJ²
dvákrat prisl. (ȃ)
izraža dve ponovitvi: dvakrat dve je štiri; dvakrat zakleniti; preobleči se dvakrat na teden / dvakrat tolikšna vrednost; dvakrat več / ekspr.: zanj je to strašen, dvakrat strašen udarec zelo hud; tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno
● videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil skoraj gotovo se bo pritožil; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ bot. dvakrat nazobčani list list z zobci, ki so tudi nazobčani
izraža dve ponovitvi: dvakrat dve je štiri; dvakrat zakleniti; preobleči se dvakrat na teden / dvakrat tolikšna vrednost; dvakrat več / ekspr.: zanj je to strašen, dvakrat strašen udarec zelo hud; tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno
● videl sem ga enkrat, dvakrat malokrat, malokdaj; ne bi rekel dvakrat, da se ne bo pritožil skoraj gotovo se bo pritožil; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna; preg. samo v mlinu se dvakrat pove ne bom še enkrat povedal, pa bi bil poslušal
♦ bot. dvakrat nazobčani list list z zobci, ki so tudi nazobčani
SSKJ²
figúra -e ž (ȗ)
1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip1, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki
♦ geom. geometrična figura geometrični lik
2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
// oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
3. postava1: kroj je primeren le za majhne figure
4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
// igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
7. glasb. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip1, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki
♦ geom. geometrična figura geometrični lik
2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
// oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
3. postava1: kroj je primeren le za majhne figure
4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
// igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
7. glasb. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
SSKJ²
figurálika -e ž (á)
um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko
// likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije
um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko
// likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije
SSKJ²
garnitúra -e ž (ȗ) navadno s prilastkom
1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne
2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev
♦ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura
1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne
2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev
♦ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura
SSKJ²
glasováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
ustno ali pisno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani obravnavi; glasovati z dviganjem rok
ustno ali pisno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah: glasovati proti predlogu, za predlog; za omenjenega kandidata je glasovalo največ volivcev; o zakonskem predlogu bodo glasovali po končani obravnavi; glasovati z dviganjem rok
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
júrišnik tudi juríšnik -a m (ȗ; ȋ)
knjiž. vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov
knjiž. vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov
SSKJ²
kritêrij -a m (é)
navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje, merilo: določiti kriterij izbora avtorjev za antologijo; uveljaviti nove, strožje kriterije; zadostil je vsem formalnim kriterijem; ocenjevati po objektivnem, subjektivnem kriteriju; splošni kriteriji za določanje pokojnin / sprejema se vse, brez kriterija / upoštevati kriterij lepote, pravilnosti
♦ šport. krožna kolesarska dirka, pri kateri je zmagovalec kolesar, ki doseže največ točk ali ki ima najmanj trideset sekund prednosti
navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje, merilo: določiti kriterij izbora avtorjev za antologijo; uveljaviti nove, strožje kriterije; zadostil je vsem formalnim kriterijem; ocenjevati po objektivnem, subjektivnem kriteriju; splošni kriteriji za določanje pokojnin / sprejema se vse, brez kriterija / upoštevati kriterij lepote, pravilnosti
♦ šport. krožna kolesarska dirka, pri kateri je zmagovalec kolesar, ki doseže največ točk ali ki ima najmanj trideset sekund prednosti
SSKJ²
lêvji in lévji -a -e prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka
// ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo
● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom
♦ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno
nanašajoč se na leve: levja glava, griva, koža; iz daljave se je slišalo levje rjovenje / levja kletka
// ekspr. tak kot pri levu: pokazal je levji pogum; bil je plečat človek z levjo glavo; ponosen je na svojo levjo grivo
● ekspr. no, kdo si upa v levji brlog k pomembnemu človeku, ki se ga vsi bojijo; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; ekspr. pri dobičku je pograbil levji delež vzel si je največji del dobička; publ. levji delež k uspehu komedije je prispeval nosilec glavne vloge ima največ zaslug za uspeh; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom
♦ šport. levji skok skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval letno
SSKJ²
najezíti se -ím se dov., najézil se (ī í)
v jezi, jezenju doseči veliko, preveliko mero: največ se je najezil nad najstarejšim / ko so se najezili, so se začeli dogovarjati
v jezi, jezenju doseči veliko, preveliko mero: največ se je najezil nad najstarejšim / ko so se najezili, so se začeli dogovarjati
SSKJ²
nominíranka -e ž (ȋ)
ženska, ki je imenovana, določena za kandidatko za nagrado: največ nominirank je iz filmov, ki so jih režirale ženske; letošnja nominiranka; nominiranka za oskarja
ženska, ki je imenovana, določena za kandidatko za nagrado: največ nominirank je iz filmov, ki so jih režirale ženske; letošnja nominiranka; nominiranka za oskarja
SSKJ²
nominírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. imenovati, določiti kandidata za nagrado: javno nominirati kandidate za nagrade; nominirati za oskarja
2. imenovati, določiti znanstveno, umetniško delo, da se poteguje za kako nagrado: nominirati film; vsako gledališče lahko za tekmovalni program nominira največ pet uprizoritev
1. imenovati, določiti kandidata za nagrado: javno nominirati kandidate za nagrade; nominirati za oskarja
2. imenovati, določiti znanstveno, umetniško delo, da se poteguje za kako nagrado: nominirati film; vsako gledališče lahko za tekmovalni program nominira največ pet uprizoritev
SSKJ²
obremeníti -ím dov., obreménil (ī í)
1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki
2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim delom; obremenili so ga še z novo funkcijo / obremeniti organizem z napornim delom
3. obtežiti kot z bremenom: povečanje lokalnega prometa bi obremenilo občinski proračun; preteklost lahko obremeni človeka / noče ga obremeniti še s tako skrbjo; s tem dejanjem si je obremenil vest
● ekspr. za praznike si preveč obremenimo želodec preveč jemo, pijemo
4. obtožiti, obdolžiti: nima namena, da bi ga obremenil; s to izjavo ga je obremenila / sežgal je vse dokumente, ki bi ga lahko obremenili
5. teh. narediti, da kaka naprava doseže določeno zmogljivost: obremeniti motor, stroj; ta varovalka se sme obremeniti z največ desetimi amperi / delno, polno obremeniti
♦ fin. obremeniti konto, račun vknjižiti v breme; fiz., teh. obremeniti na nateg; pravn. obremeniti posestvo s hipoteko
1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki
2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim delom; obremenili so ga še z novo funkcijo / obremeniti organizem z napornim delom
3. obtežiti kot z bremenom: povečanje lokalnega prometa bi obremenilo občinski proračun; preteklost lahko obremeni človeka / noče ga obremeniti še s tako skrbjo; s tem dejanjem si je obremenil vest
● ekspr. za praznike si preveč obremenimo želodec preveč jemo, pijemo
4. obtožiti, obdolžiti: nima namena, da bi ga obremenil; s to izjavo ga je obremenila / sežgal je vse dokumente, ki bi ga lahko obremenili
5. teh. narediti, da kaka naprava doseže določeno zmogljivost: obremeniti motor, stroj; ta varovalka se sme obremeniti z največ desetimi amperi / delno, polno obremeniti
♦ fin. obremeniti konto, račun vknjižiti v breme; fiz., teh. obremeniti na nateg; pravn. obremeniti posestvo s hipoteko
- obremenjèn -êna -o:
organizem je pri takem delu zelo obremenjen; obremenjen z delom, funkcijami; obremenjen s predsodki
● biti dedno obremenjen podedovati negativne telesne lastnosti ali negativna duševna nagnjenja; publ. ta cesta je v sezoni zelo obremenjena na njej je velik promet
SSKJ²
oporekoválec -lca [oporekovau̯ca tudi oporekovalca] m (ȃ)
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: največ oporekovalcev je med mladimi
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti: največ oporekovalcev je med mladimi
SSKJ²
pívot -a m (ȋ)
1. šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo, srednji napadalec: največ preglavic je nasprotni obrambi povzročal robustni in okretni pivot / igrati na pivota
2. teh. možnost obračanja, vrtenja zaslona (za 90 stopinj): monitor z možnostjo nastavljanja po višini in pivotom (vrtenjem); v prid. rabi: pivot funkcija; pivot tabela vrtilna tabela
1. šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo, srednji napadalec: največ preglavic je nasprotni obrambi povzročal robustni in okretni pivot / igrati na pivota
2. teh. možnost obračanja, vrtenja zaslona (za 90 stopinj): monitor z možnostjo nastavljanja po višini in pivotom (vrtenjem); v prid. rabi: pivot funkcija; pivot tabela vrtilna tabela
SSKJ²
prêstol -óla in -ôla m (é ọ́, ó)
1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu
2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol
// vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola
3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil
// ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane
● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu
1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu
2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol
// vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola
3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil
// ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane
● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu
SSKJ²
prevájati -am nedov. (ā)
1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem
2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike
3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic
// biti tak, da lahko pride skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto
1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem
2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike
3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic
// biti tak, da lahko pride skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto
- prevájan -a -o:
pogosto prevajan avtor
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 107
Dostopnost