Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
malovẹ̑dež, m. ein kenntnisarmer Mensch: bili smo največ malovedeži, Jurč.
Pleteršnik
mȃmka, f. dem. mama (največ v otročjem govoru); — tudi: mamkà, Valj. (Rad).
Pleteršnik
məzdà 1., -è, f. der Lohn, Guts., V.-Cig., Goriš.-Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., C., Levst. (Nauk, Močv.), Soča-Erj. (Torb.); — planinsko gospodarstvo na Bolškem svetu osnovano je na mezdi, ki ima 80 liber (funtov) mleka; čim več liber mleka ima kdo v mezdi, tem več sira in skute mu pride v del; tisti, ki ima največ mleka v mezdi, imenuje se mezdar, a drugi menj imoviti pridenejo mu svoje mleko, da je mezda polna; kar je črez 80 liber, gre v "venalnico". Erj. (Torb. = Let. 1883, 213.).
Pleteršnik
məzdár, -rja, m. tisti, ki ima največ mleka v mezdi, Bolško-Erj. (Torb.); — prim. 1. mezda.
Prekmurski
mogóčno prisl. mogoče: ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8; stere mogôcsno po vremeni odtirati AI 1875, kaz. br. 8; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10
Pleteršnik
nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
Pleteršnik
nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
Prekmurski
nájveč prisl. največ: práva vöra, kſteroj ſze naj vecs lüſztva ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; mejſztam, vſteri je náj vecs csüd nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; dopüszti náj vecs [počinka] koncsna piknya KOJ 1833, 10; Álmosa kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; V-naj vecs mesztaj je gorizoráno AI 1875, kaz. br. 8; Nájvecs pocsinka dopüszti koncsnapiknya AIN 1876, 9; Kak največ njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10
Vorenc
največ prisl., F4, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; adsummum, k'vekſhimu, k'ſadnîmu, narvezh; praesertim, ſtuprou, ṡlaſti, narvezh, ſuſſeb; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom
Besedje16
največ (največ/naj več) čl. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje16
naj več1 gl. največ ♦ P: 1 (JPo 1578)
Celotno geslo Hipolit
narveč prislov
Pleteršnik
navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.-C.
Pleteršnik
negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.-M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
Pleteršnik
nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
Pleteršnik
ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
Pleteršnik
odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
Pleteršnik
pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
Pleteršnik
pȃzduha, f. die Achselhöhle; pod pazduho peljati, am Arme führen; za pod pazduho se voditi, Arm in Arm gehen; obesiti se komu za pod pazduho, Jurč.; — izpod pazduhe jemati, improvisieren, Cig.; — (govori se največ: pazha).
Prekmurski
píva -e ž pivo: Ser; piva KOJ 1833, 171; i pri ednom maszlini pive (söra) je grizao krüh KAJ 1870, 38; ječmenova kaša, največ se nüca za delanje pive AI 1878, 41; i da je pivo tocso KM 1790, 72
Število zadetkov: 61