Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
Pleteršnik
Pleteršnik
negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.-M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
Pleteršnik
nemarȃst, f. eine garstige Sache (največ psovka): ti nemarast ti kosmatinska, Glas.; uroki in vsa taka nemarast, SlN.
Pleteršnik
Pleteršnik
odríniti, -rȋnem, vb. pf. 1) wegschieben; o. zapah; o. čoln od brega, den Kahn vom Ufer abstoßen, Cig.; Odrine barko proč, Npes.-Vraz; (brez objekta): Odrin' odrin' od kraja proč! Npes.-Vraz; wegdrängen: o. koga, Cig., Jan.; iz službe koga o., C.; dan dan odrine, leto pa leto, Npreg.-Jan. (Slovn.); dolg o., eine Schuld abstoßen, sich einer Schuld entledigen, Cig., C.; zurücklegen: toliko poti o., dolgost res odrinjene poti, DZ.; — ausgeben, erklecken, C.; to mi veliko odrine, Z.; zasadi vrte s tistim sadjem, katero pri družini in pri živini največ odrine, Pirc; — 2) absegeln, aufbrechen, abfahren, sich fortbegeben, ladje odrinejo; jutri odrinemo; (= o. se: brez obotave odrine se v Egipet, Ravn.); o. jo, sich davonmachen.
Pleteršnik
pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
Pleteršnik
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
priréči, -réčem, vb. pf. 1) dazusagen, mehr sagen, Vrt.; — 2) zusprechen, adjudicieren, einantworten, Cig., Jan.; kdor največ ponudi, temu bodo prirekli, Cig.; — zur Last legen: prirečeno mu dejanje, DZ.; — 3) eine Zusage machen, C.
Pleteršnik
pritŕkniti, -tȓknem, vb. pf. zuschlagen (dem Meistbietenden): kdor največ ponudi, temu bodo pritrknili, Cig.
Pleteršnik
pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
Pleteršnik
rẹčíšče, n. das Flussbett, Jan., nk.; vrbja se nahaja največ ob rečiščih, SlGosp.; ein verlassenes Flussbett, Cig. (T.).
Pleteršnik
spočę́ti, -čnèm, vb. pf. 1) = početi, Mur., Slom.; — 2) empfangen, schwanger werden, (največ v cerkvenem jeziku); (nam. vzp-?; prim. nem. empfangen).
Pleteršnik
zaję́tən, -tna, adj. zajetno je sploh vse, kar ni tenko ali šibko in česar je mnogo zajeti ali prijeti, če tudi nema v sebi posebne moči (največ le o človeškem in živalskem telesu): z. človek, vol, konj, zajetna noga, roka, redkeje: to drevo je zajetno, ima zajetno deblo, zajetne veje, Lašče-Erj. (Torb.); zajetno telo, Vrt.; nekoliko zajetna ali pravilna vzrast, Jurč.; trot je nekaj daljši, a dosti zajetnejši od čebele, Levst. (Beč.).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 37
Dostopnost