Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
pŕtiti1 -im nedov. (ŕ r̄)
1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike
2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke
3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti
● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil
SSKJ²
rázsohe -soh ž mn. (á ȃ)
nar. vzhodno senene vile: nalagati seno z razsohami
SSKJ²
rekvizícija -e ž (í)
odvzem premičnin zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: rekvizicija avtomobila, živine / ker četa ni imela hrane, so odšli na rekvizicijo / vojaška rekvizicija
♦ pravn. odvzem premičnin z odškodnino zaradi splošnih vojaških potreb v vojnem stanju, ob elementarnih nesrečah
// nekdaj dajatev zaradi nujnih potreb vojske, države, zlasti v vojnem času: nalagati prebivalstvu rekvizicije; zvišati rekvizicijo; rekvizicija v krmi, živilih
SSKJ²
spovedováti -újem nedov. (á ȗ)
1. rel. poslušati grehe vernika, mu nalagati pokoro in dajati odvezo: spovedovati romarje; vsak dan spoveduje
2. ekspr. oštevati, zmerjati: ko sta bila sama, ga je začel spovedovati
    spovedováti se rel.
    pripovedovati duhovniku svoje grehe in jih obžalovati z namenom dobiti odvezo: redno se spoveduje; pripovedovala je vse tako odkrito, kot bi se spovedovala / spovedovati se svojih grehov
    spovedujóč -a -e:
    spovedujoč se svojih grehov; spovedujoči duhovnik; 
prim. izpovedovati
SSKJ²
srédstvo -a s (ẹ̑)
1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena
a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva
b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva
c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva
● ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo
č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva
2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev
3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva
♦ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jezikosl. manjšalna izrazna sredstva; kem. disperzijsko sredstvo; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; pravn. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
SSKJ²
tŕkelj -klja m (ŕ)
nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji
SSKJ²
víle víl ž mn. (í ȋ)
orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja: nabosti na vile; nositi gnoj na vilah iz hleva; nalagati seno z vilami; lesene, železne vile; kupiti dvoje vil in grablje / nasaditi vile; vile s tremi roglji / dodati za vile gnoja / gnojne vile s štirimi roglji; senene vile lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini; vile za lopatenje z močnimi, ploščatimi roglji; vile za krompir z devetimi do dvanajstimi roglji z odebeljenimi konicami
● grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne
SSKJ²
vkrcávati -am nedov. (ȃ)
spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcavati ujetnike, vojake / vkrcavati na ladjo
// publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcavati vojaško opremo, orožje / vkrcavati vodo v čolne
    vkrcávati se 
    stopati, odhajati s kopnega na ladjo: potniki se vkrcavajo
    // stopati, odhajati v letalo: stevardesa jih je pripeljala do letala in začeli so se vkrcavati
SSKJ²
vkrceváti -újem nedov. (á ȗ)
spravljati koga s kopnega na ladjo: vkrcevati begunce
// publ. nalagati, natovarjati (na ladjo): vkrcevati tovor, žito na ladje
    vkrceváti se 
    stopati, odhajati s kopnega na ladjo: izletniki so se vkrcevali v čolne
    // stopati, odhajati v letalo: potniki za zadnji polet se vkrcujejo
SSKJ²
vrhovátiti -im nedov. (á ȃ)
star. nalagati1, kopičiti: vrhovatiti zaboje; oblaki se vrhovatijo okoli gorskih vrhov / vrhovatiti besede
SSKJ²
zadájati -am nedov. (ȃ)
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega: zadajati komu rane / zadajati bolečine, skrbi, žalost
● publ. zadajati naloge dajati, nalagati; publ. zadajati vprašanja spraševati
    zadájati se star.
    dajati se najeti za opravljanje določenega dela za plačilo: zadajala se je za deklo

Slovenski pravopis

Pravopis
nafárbati -am dov. -an -ana; nafárbanje (ȃ) neknj. pog. nalagati: koga/kaj ~ sošolca
Pravopis
nalágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naláganje (ȃ) kaj ~ deske; ~ na ogenj, v peč; rač. ~ pogram; nalagati komu kaj ~ učencem delo
Pravopis
nalagáti -lážem dov. nalagán -a; nalagánje; drugo gl. lagati (á á) koga ~ prijateljico
nalagáti se -lážem se (á á) redk. zlagati se
Pravopis
naplahtáti -ám dov. naplahtánje; drugo gl. plahtati (á ȃ) knj. pog. koga/kaj ~ kupca prevarati, nalagati
Pravopis
naprtováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; naprtovánje; (-àt) (á ȗ) poud. komu kaj ~ pripravniku težko delo |nalagati|; ~ tekmecu najslabše lastnosti |pripisovati, prisojati|
Pravopis
nasmúkati -am tudi nasmúkati -smúčem dov. -aj -ajte tudi -i -ite; -an -ana; nasmúkanje (ú; ú) kaj ~ praprot; poud. nasmukati koga |prevarati, nalagati|
Pravopis
nategníti in natégniti -em dov. natégni -te in -íte; natégnil -íla, natégnit, natégnjen -a; natégnjenje; (natégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ jermen; žarg. ~ predavanje za pol ure podaljšati; sleng. nategniti koga nalagati, prevarati
nategníti se in natégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) poud. |razvleči se, raztegniti se|: Pulover se je nategnil
Pravopis
obéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obéšanje (ẹ́) koga/kaj ~ sliko; ~ obsojence; poud. ~ kaj na veliki zvon |povsod razglašati, pripovedovati|; poud. obešati komu kaj ~ garaču najtežja dela |mu jih nalagati|; ~ otrokom razne pustolovščine |pripisovati, prisojati|
obéšati se -am se (ẹ́) ~ ~ z vso težo na vrv; obešati se komu slabš. ~ ~ družbam v gostilni |pridruževati se|; poud. ~ ~ materi na pete |slediti ji; zasledovati jo|; obešati se na koga/kaj slabš. ~ ~ ~ prijatelje |vsiljivo iskati pomoč, zavetje|; poud. ~ ~ ~ okna |sklanjati se, nagibati se čeznje|
Pravopis
oblágati -am nedov. -ajóč; -aje; -an -ana; obláganje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ nasip s kamenjem; poud. ~ pomočnika z delom |mu nalagati veliko dela|
Število zadetkov: 131