Zadetki iskanja
1. z glagolskim samostalnikom delati prve akte, prva dejanja pri kakem delu, opravilu: previdno se loteva priprav
2. z glagolskim samostalnikom izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: kdor ni vztrajen, naj se ne loteva tega posla; elipt.: lotevati se kulturnih nalog; napačno se loteva tega problema / z oslabljenim pomenom navdušeno se loteva vsakega dela ga opravlja, dela
// s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: slikar se je loteval tudi tihožitij / gostje so se začeli lotevati vina
3. napadati: lotevati se drug drugega z noži / nikar se ga ne lotevaj v časopisu
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: mislim, da se me loteva mrzlica; takrat se ga je že lotevala slepota; hrepenenje, jeza, nemir, otožnost, strah se ga loteva; loteval se ga je spanec
// izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik, sploh: železa se že loteva rja
nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč
♦ agr. naprava ali del naprave za delanje jarkov in jamic zlasti za setev ali sajenje; šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z na za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti na površino predmeta, na predmet ali v predmet: nalagati, naliti, namazati, namiliti, nanašati, napolniti, natrpati / nalepiti na steklo; naložiti na voz
b) začetka, nepopolnosti dejanja: načeti, nagristi, nakljuvati, nakriviti, nalomiti, namrzniti, napokati / v zvezi s se nahladiti se
c) določene količine kot rezultata dejanja: naberačiti, nacepiti, nakositi, nakrasti, nakupiti, nalupiti, namleti, napeči, nažeti / nablebetati, načenčati, natvesti
č) v zvezi s se zadostne stopnje, prevelike mere, ki se kaže kot čustven odnos osebka do dejanja: nahoditi se, naigrati se, najesti se, najeziti se, namraziti se, namučiti se, napiti se, naplesati se, natrpeti se
d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): nadrobiti, naelektriti, nagubati, namagnetiti, napadati, napasti, napisati, narisati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: nagovor, nalepka, napitek, naplavinski, natikalen / nakisel
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: nagobčnik, nagroben, nahrbten, nakolenka, namizen; nahitro, nalahno
glagolnik od napadati: nasprotnikovo napadanje / čelno napadanje / časopisi so poročali o pogostnem napadanju na sprehajalce / ekspr. njegov govor je bil napadanje naprednih idej
1. opravljati oboroženo vojaško akcijo z namenom uničiti, onesposobiti nasprotnikove sile: napadati mesto, utrdbo; znova so začeli napadati / bočno, čelno napadati / napadati zavezniške države
2. opravljati nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati: napadali so ljudi in jih ropali / napadati banke, trgovine / fizično napadati
3. nav. ekspr. ostro, grobo, žaljivo nastopati proti komu: žalili so ga in napadali; napadati koga v tisku; napadal ga je z žaljivimi izrazi / napadati čast, ugled; napadati vodstvo, zakone
4. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: bolezen, slabost ga napada / pogosto ga napada hud kašelj / dvomi ga napadajo / železo napada rja
5. šport. biti v fazi športne igre, ko si eden od nasprotnikov prizadeva izboljšati rezultat: v drugem polčasu so gostje ves čas napadali
- napadajóč -a -e:
napadajoča zver; sam.: odbiti napadajoče
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).
zastar. napadati, lotevati se: skrb ga napastuje / brez uspeha ga je napastovala zapeljevala
/Kot brez takta fizično/ naskakuje ljudi (v svoji bližini).
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »