Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
obluti ſakaj ſam G. Bug letu obluti poterdi (II, 324) Morda tiskarska napaka za obljubi
Svetokriški
osrčje s drobovje: Iskariotu sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil, inu vſe njegovu oſſezhje im. ed., inu zheva ſe ſo isſule Domnevno tiskarska napaka namesto oſſerzhje. Pleteršnik navaja osȓčje ‛Herzgegend, das Innerste’.
Svetokriški
oznanjevanje s oznanilo: katera je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga Duhà pò oſnanovajna mest. ed. Angela Gabriela Verjetno tiskarska napaka namesto oſnanovajni ali oſnanovajnu.
Svetokriški
parizienski prid. pariški: uni Pariſienſi im. ed. m Dohtar, katiri s' pravo grevingo ſe nej ſpovedoval, inu po ſmerti is truge je bil gorj vſtal, inu saupyl (V, 204) Domnevno tiskarska napaka namesto Pariſienſki
Svetokriški
pepelica -e ž pepelnica: na pepelizo tož. ed. ſo shlishali te shaloſtne, inu ſtrashne beſſede (II, 446) Morda tiskarska napaka namesto → pepelnica
Svetokriški
Plakatus m osebno lastno ime Pakat: Latinus Placatus im. ed. je dial, de veliku bulshi je vuzhiti ludy s' dobrem exemplam, kakor pak s' beſſedo (V, 578) Tiskarska napaka namesto → Pakatus
Svetokriški
pranost ž Koku tedaj vy ſlabe shene katere od nature h'tej nezhiſtoſti ſte mozhnu nagnene, bote sauppale nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost tož. ed. dellat (II, 513 s.) Verjetno tiskarska napaka namesto → prijaznost, ki v zvezi z delati pomeni ‛imeti nedovoljen ljubezenski odnos’.
Svetokriški
preti predl. z daj. proti: sa volo nezhiſtyh miſly, katere preti mojmu hlapzu ſim imela (II, 426) Zelo verjetno tiskarska napaka namesto → proti
Svetokriški
Salina m osebno lastno ime Salinas (?): Salina im. ed. pravi (II, 109) ǀ Kir ta Vuzheni Selina im. ed. slene (IV, 58) Morda je mišljen Juan Salinas de Loyola (16. stol.), misijonar med Indijanci, manj verjetno → Solinus. V drugem zapisu je tiskarska napaka, razvidna iz reference na robu, kjer je navedeno Salin.
Svetokriški
shoimy Taku de ſam Chriſtus je shoimy poterplejne imel, satorai ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati, dokler bodo nepolneni s'gnado S: Duhà Gotovo tiskarska napaka, v kateri je s- stično pisani predlog → z, -my pa končnica or. mn. Možno branje je z njimi.
Svetokriški
spod2 predl. z or. pod: je bil smalal eno poſtojno bliſi ſonza spod ſonzam pak zherne, inu strashne oblake, v'katerih je garmelu, bliskalu, inu treskalu (II, 174) Verjetno tiskarska napaka namesto → pod
Svetokriški
takaj prisl. tukaj: Inu takaj gori saupije S. Bern: (I/2, 54) Verjetno tiskarska napaka namesto → tukaj
Svetokriški
učenik -a m modrec, učenjak: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski Vuzhenik im. ed. Seneca ǀ Kakor en Vzhenik im. ed. pravi ǀ kakor je samerkal S. Thomash Angelski Vuzenik im. ed. ǀ Sa grund ner poprej poſtavem beſsede eniga Vuzhenika rod. ed., kateri je djal ǀ beſſede tiga Vizhenika rod. ed. ǀ ſama Nebeshka Resniza je bila sposnala temu danashnimu Vuzheniku daj. ed. ǀ njega ſó isvolili sa Magiſtra, ali Vuzhenika tož. ed. te Philoſophiæ, inu Svetiga Piſſma ǀ bom rekal s'enem Vuzhenikam or. ed. ǀ cilu tij Aidouski Vuzheniki im. mn. ſo diali ǀ ſa Riſe ſaſtopio S. S. Vzheniki im. mn. hudizhe ǀ Tu tudi poterdio ſvetij Vuzhenikij im. mn. ǀ ty S. Vuzkeniki im. mn. veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe ǀ tudi Vuzheni ki im. mn. ſe nej ſo mogli sglihat ǀ Takorshni menio, de ſo uuzehni im. mn. m ter ſo norzi ǀ Od Vuzhenikou rod. mn. vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma ǀ jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku rod. mn. po latinsku postavem ǀ kar tem Vuzhenikom daj. mn. ſe sdj preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike tož. mn. na pravo vero prebernila ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki or. mn. reſnizo sadejti ǀ Taletes Mileſius edn v'mej ſedmeri Vzheniki or. mn. tiga ſvejta Če zapis Vizhenika ni tiskarska napaka, odseva dolenj. izgovor (o pojavu Ramovš 1936: 229).
Svetokriški
z1 predl. z or. 1. z, tj. skupaj z: preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ǀ kulikajnkrat s'miſlio, s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom obdano ǀ poshreshnost ene je shtrajfana ſo poshreshnostio te druge ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat na tu kar ſe moli ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm ǀ vſaketeri bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ v'taki vishi okaminij v'ſerzu de s'shnim vmerjo, inu do vekoma ſo fardamani ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem bil ǀ shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ Bug bode tudi vſmilen s'shuami, inu topelt vam bode povernel ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze nemate zagovati nad Milostio Boshio, ampaK vs'vasho pravo, inu pohleuno ſpuvidio bote guishnu odpuzhajne vſyh grehou doſegli 2. kakor: satorai bom s'S. Chryſostomom reKal ǀ letukaj shiher porezhem s'S. Cyprianam ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole Zapis vs' je domnevno tiskarska napaka namesto s', saj bi, če bi bil to refleks pslovan. *vъz (ki se kot predl. ohranja v Beli krajini), pričakovali vezljivost s tož.; → iz II.
Svetokriški
zrejati nedov. zoreti: aida nej mogla is semle, dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa ſi nej ſo mogli pomagat: grosdie nej moglu sderiat nedol., ter pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali (V, 333) Verjetno tiskarska napaka (ali hiperkorektura) namesto govorjenega zdrejati < zrẹ́jati ‛zoreti’, kar Pleteršnik navaja za Kras in Vipavsko. O interkaliranem -d- glej → zrel.
Število zadetkov: 55