Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
sprostíti -ím dov., spróstil (ī í) 
  1. 1. narediti, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sprostiti vrv, vzmet; ob odjugi so se veje sprostile izpod snega / knjiž. stražar je jetniku sprostil roke odvezal; snel lisice
  2. 2. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sprostiti mišice; sprostiti noge, prste, roke; v topli kopeli se telo sprosti / sprostiti obraz; njegova toga drža se je sprostila / ekspr. sprostiti korak začeti hoditi bolj lahkotno, živahno
  3. 3. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, glasba ga sprosti; sprostiti se po izpitu; sprostiti se s hojo, z igro / v naravi se duševno in telesno sprosti / ko se je nekoliko sprostil, je vprašal, če sme kaditi / sprostiti notranjo napetost
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: v igri je sprostil svoja čustva; sprostiti nagone, strasti / sprostiti bolečino v joku; sprostiti svojo domišljijo; ob pesmi so se mu sprostili žalostni spomini / ob pijači se je pogovor sprostil
  5. 5. povzročiti, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični proces sprosti toploto; pri eksploziji se sprosti velika energija / novi proizvodni način bo sprostil precej delavcev; publ. z dozidavo so v hotelu sprostili nekaj prostorov / sprostiti rezervna sredstva; pren. ljubezen je v njem sprostila nove moči
    // ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: sprostiti prodajo, uvoz / sprostiti cene
    ●     knjiž. proti večeru se je sprostila nevihta je bila, nastala; knjiž. ni se mogel sprostiti občutka, da ni zaželen znebiti
    ♦     biol. dozorelo jajčece se sprosti
    sprostíti se postati sproščen: otrok se sprosti v šolski dobi; sprostiti se med prijatelji
    sproščèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od sprostiti: postati sproščen; predpisi glede tega so zelo sproščeni; sproščene cene; sproščena energija, toplota; sproščene naravne sile; mišice naj bodo sproščene; gradnja se bo nadaljevala, ko bodo sproščena denarna sredstva
    2. 2. ki se duševno in telesno dobro počuti, nima zadržkov v ravnanju, vedenju: sproščen človek; biti naraven in sproščen
      // ki izraža, kaže tako počutje: spregovoril je s sproščenim glasom; imeti sproščen nastop; sproščen smeh; sproščeno govorjenje, vedenje / pisateljev jezik je sproščen; prisl.: sproščeno govoriti, se smejati; sproščeno se vesti; ležati popolnoma sproščeno
SSKJ
spróščati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. delati, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sproščati vrvi, vzmeti; ob odjugi se veje sproščajo izpod snega
  2. 2. delati, povzročati, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sproščati mišice; sproščati se pred treningom; legel je in si sproščal noge / telesno se sproščati
  3. 3. delati, povzročati, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: glasba človeka sprošča; sproščati se ob gledanju risank, pri branju / duševno se sproščati / knjiž. v planinah se sprošča njegov nemirni duh / fizično delo sprošča napetost
  4. 4. delati, povzročati, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: otrok sprošča svoja čustva v igri; sproščati nagone, strasti; ob takih prizorih se sprošča človekova napadalnost / detektivski romani mu sproščajo domišljijo; pisateljev jezik se je začel sproščati; pogovor se je vedno bolj sproščal
  5. 5. povzročati, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični procesi sproščajo toploto; pri eksploziji se sprošča zelo velika energija / novi proizvodni način sprošča delovno silo; pren. svoboda sprošča ustvarjalne sile
    ♦     kem. sproščati kisik iz spojine
    // ekon. uradno odrejati prenehanje ustalitve na določeni višini: sproščati blagovno menjavo; uvoz se sprošča / sproščati cene
    sproščajóč -a -e: sproščajoč smeh; sproščajoč učinek glasbe; prisl.: branje deluje nanj sproščajoče
SSKJ
spróžati -am nedov. (ọ́) 
  1. 1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožati s snegom pokrite veje
  2. 2. z dotikom, s sprostitvijo spravljati
    1. a) v delovanje: glasbeni avtomat sprožajo kovanci; sprožati alarmne naprave; polhi sprožajo pasti
    2. b) v gibanje, premikanje: sprožati hlode po drči
  3. 3. nav. ekspr. povzročati, da kaj nastaja, se začenja: sprožati nasprotovanja; živčna napetost lahko sproža bolezni / publ. take odločitve sprožajo vrsto vprašanj
  4. 4. ekspr. vzbujati, povzročati: glasba sproža v človeku različna čustva; igra je sprožala pri gledalcih smeh
SSKJ
sprožíti in spróžiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: sprožiti s snegom obloženo vejo
  2. 2. z dotikom, s sprostitvijo spraviti
    1. a) v delovanje: sprožiti alarmno napravo; lisica je sprožila nastavljeno past / sprožiti fotografski aparat / pomeril je in sprožil; po nesreči se je puška sprožila / sprožiti strel ustreliti
    2. b) v gibanje, premikanje: stopal je previdno, da ne bi sprožil kamenja; plaz se sproži / sprožiti puščico; pren., ekspr. s svojim člankom je sprožil plaz ogorčenja
  3. 3. nav. ekspr. povzročiti, da kaj nastane, se začne: ta odločitev je sprožila nasprotovanje; spor je sprožil vojno; sprožiti demonstracije, spopade / publ.: sprožiti akcijo dati pobudo zanjo, začeti jo; na sestanku so sprožili vprašanje organizacije so začeli razpravljati o organizaciji; ob tem problemu se vedno sproži živahna razprava
  4. 4. ekspr. vzbuditi, povzročiti: igra je sprožila pri gledalcih veselo razpoloženje
    ●     ekspr. četa je prečkala cesto, ne da bi bilo treba sprožiti en sam strel brez boja, streljanja; ekspr. sprožilo se je iz njega: Nič posebnega se ni zgodilo hitro je rekel
    ♦     elektr. sprožiti impulz; jur. sprožiti postopek, pravdo; kem. sprožiti (kemično) reakcijo; šport. sprožiti štoparico
    spróžen -a -o: sprožen plaz; sprožena past; ponovno je bilo sproženo vprašanje razorožitve
SSKJ
tolkálo -a [u̯k] s (á) 
  1. 1. priprava na vhodnih vratih iz gibljivo pritrjenega obroča in kovinske plošče za trkanje: potrkati s tolkalom; bronasto tolkalo / tolkalo na vratih
  2. 2. batu ali kiju podobno orodje, s katerim se kaj s tolčenjem mečka, drobi; tolkač: treti poper s tolkalom; kovinsko, leseno tolkalo
  3. 3. glasbilo, na katero se igra s tolčenjem na napeto opno, ploščo: boben, činele in druga tolkala
SSKJ
zaostríti -ím dov., zaóstril (ī í) 
  1. 1. knjiž. narediti kaj ostrejše, bolj koničasto; priostriti: zaostriti konico
  2. 2. ekspr. narediti kaj strožje: zaostriti kazni, predpise; zaostriti nadzor nad čim / zaostriti merila / zaostriti glas
  3. 3. knjiž. narediti kaj bolj sposobno za sprejemanje dražljajev: življenje v naravi mu je zaostrilo čute / delo z mladimi mu je zaostrilo posluh za njihove probleme
  4. 4. ekspr. narediti kaj večje, intenzivnejše: zaostriti disciplino / zaostriti spor / zaostriti boj proti preprodajalcem mamil
  5. 5. ekspr. narediti kaj bolj napeto, težavno: to je še bolj zaostrilo odnose med njimi; pomanjkanje denarja je zaostrilo razmere v družini
    zaostríti se 
    1. 1. ekspr. postati ožji, bolj koničast: brada se mu je zaostrila / zaradi bolezni se mu je obraz zaostril
    2. 2. ekspr. postati strožji: z leti so se mu poteze zaostrile
    3. 3. knjiž. postati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu je zaostril
    4. 4. ekspr. postati hujši, večji: gospodarska kriza se je zaostrila; nesoglasja so se zaostrila; spor se je zaostril
    5. 5. ekspr. postati bolj napet, težaven: mednarodni položaj se je zaostril
    zaostrèn -êna -o: zaostreni odnosi med narodi; zaostrene razmere v deželi
SSKJ
zaostrováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. ekspr. delati kaj strožje: cenzuro so vedno bolj zaostrovali
  2. 2. ekspr. delati kaj večje, intenzivnejše: zaostrovati disciplino / zaostrovati boj
  3. 3. ekspr. delati kaj bolj napeto, težavno: zaostrovati odnose s kom
    zaostrováti se 
    1. 1. ekspr. postajati ožji, bolj koničast: brada se mu zaostruje
    2. 2. ekspr. postajati strožji: poteze na obrazu se ji z leti zaostrujejo
    3. 3. knjiž. postajati bolj sposoben za sprejemanje dražljajev: vid se mu zaostruje
    4. 4. ekspr. postajati hujši, večji: nesoglasja se zaostrujejo
    5. 5. ekspr. postajati bolj napet, težaven: politični položaj se zaostruje; razmere se zaostrujejo
    zaostrujóč -a -e: zaostrujoča se nasprotja med velesilami
SSKJ
grozljívka -e ž (ȋ) publ. umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film: predvajajo napeto grozljivko
SSKJ
kódravec -vca m (ọ́) ekspr. kodrast človek ali kodrasta žival: otroci so napeto poslušali tistega kodravca
SSKJ
míšičje -a s (ȋ) mišice telesa ali dela telesa: s telovadbo, masažo krepiti mišičje; mlahavo, napeto, prožno mišičje; mišičje nog, rok / srčno mišičje
♦ anat. skeletno mišičje
SSKJ
naslúhniti -em dov. (ú ȗ) star. prisluhniti: napeto je nasluhnil glasovom / brž ko je nasluhnil, da odhaja v tujino, je o tem obvestil ostale slišal, izvedel
SSKJ
poslúhniti -em dov. (ú ȗ) začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil; posluhniti pesmi
// začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z roko - ljudje so posluhnili
● nar. vzhodno posluhniti njegove nasvete upoštevati jih pri svojem ravnanju; nar. vzhodno moral je posluhniti in iti ubogati
SSKJ
prihúliti se -im se dov. (ú ū) pritajiti se, sključiti se: prihulila se je k tlom in napeto poslušala / prihulil se je v gostem robidovju
// pritajeno, sključeno priti: lisica se je prihulila do kokošnjaka / pozno ponoči sva se prihulila na most
    prihúliti knjiž., redko  skloniti, upogniti: bik je prihulil glavo / zapihal je veter in prihulil suho travo
    prihúljen -a -o 
    1. 1. deležnik od prihuliti se: prihuljena drža
    2. 2. ekspr. neodkrit, neiskren: prihuljen človek / prihuljen pogled; prisl.: prihuljeno hoditi, se smejati
SSKJ
prótigovórnik -a m (ọ̑-ọ̑) kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika: ljudje so napeto poslušali protigovornika
SSKJ
trokár -ja m (ȃ) med., vet. priprava iz cevke in votle igle s trirobo konico zlasti za odvzemanje telesnih tekočin iz telesnih votlin: prebosti napeto črevo živali s trokarjem / punkcija jeter s trokarjem
SSKJ
pávka -e ž (ȃ) nav. mn., muz. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo: udarjati na pavke / v orkestru je igral pavke / velike pavke
SSKJ
tímpan -a m (ȋ) nav. mn., muz. glasbilo v obliki kotla, ki ima čez odprtino napeto kožo; pavka: udarjati na timpane; skladba za godalni orkester in timpane
Število zadetkov: 57