tiskálo -a s (á)
tisk. naprava, s katero se dosega potrebni tlak za prenos tiskarske barve na tiskovni material: stroj s ploščatim, valjastim tiskalom
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
tlačílka -e [tudi tlačiu̯ka] ž (ȋ)
1. stroj ali naprava, ki (zelo) dvigne tlak tekočine, plina: uporaba tlačilk / vodna tlačilka; zračna tlačilka za kolo
♦ avt. vbrizgalna tlačilka za razprševanje goriva; grad. tlačilka za beton, malto; strojn. mazalna tlačilka priprava, pri kateri gre mazivo pod tlakom iz zbiralnika na mazna mesta
2. gospodinjska priprava za tlačenje, stiskanje: zelenjavo je pretlačila s tlačilko / tlačilka za krompir
3. ženska, ki tlači: tlačilke zelja
1. stroj ali naprava, ki (zelo) dvigne tlak tekočine, plina: uporaba tlačilk / vodna tlačilka; zračna tlačilka za kolo
♦ avt. vbrizgalna tlačilka za razprševanje goriva; grad. tlačilka za beton, malto; strojn. mazalna tlačilka priprava, pri kateri gre mazivo pod tlakom iz zbiralnika na mazna mesta
2. gospodinjska priprava za tlačenje, stiskanje: zelenjavo je pretlačila s tlačilko / tlačilka za krompir
3. ženska, ki tlači: tlačilke zelja
SSKJ²
tomográf -a m (ȃ)
naprava za globinsko slikanje trdnega telesa: magnetnoresonančni tomograf; računalniški tomograf; preiskava s tomografom
naprava za globinsko slikanje trdnega telesa: magnetnoresonančni tomograf; računalniški tomograf; preiskava s tomografom
SSKJ²
SSKJ²
tòp1 tôpa m, mn. topôvi (ȍ ó)
1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top
1. močno strelno orožje z dolgo cevjo za streljanje zlasti v bolj oddaljen cilj: topovi pokajo, ekspr. grmijo; top se je sprožil; nabiti top; uliti top; streljati s topovi; ladijski top
2. teh., navadno s prilastkom topu podobna naprava: s topom izstreliti harpuno / snežni, vodni top
● odgovoril je, kot bi ustrelil iz topa zelo hitro; ekspr. v jezi strelja nanj z vsemi topovi ga z besedami zelo napada; spi kot top zelo trdno
♦ elektr. elektronski top priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; šah. top šahovska figura, ki se giblje po vrstah in linijah; trdnjava; voj. netrzajni top ki deluje po reakcijskem principu; poljski top top večjega kalibra, opremljen s kolesi, ki se da vleči z vojaškimi vozili; protiletalski, protitankovski top; samohodni top
SSKJ²
toplovòd -óda m (ȍ ọ́)
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode: napeljati toplovod; priključiti napeljavo centralne kurjave na toplovod
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode: napeljati toplovod; priključiti napeljavo centralne kurjave na toplovod
SSKJ²
totalizátor -ja m (ȃ)
naprava za registriranje vplačil, rezultatov, izračunavanje dobitkov pri stavah na konjskih dirkah: videti rezultate na totalizatorju
// urad, prostor s tako napravo: vplačati v totalizatorju
♦ meteor. priprava za merjenje vseh padavin, ki padejo v daljšem obdobju
naprava za registriranje vplačil, rezultatov, izračunavanje dobitkov pri stavah na konjskih dirkah: videti rezultate na totalizatorju
// urad, prostor s tako napravo: vplačati v totalizatorju
♦ meteor. priprava za merjenje vseh padavin, ki padejo v daljšem obdobju
SSKJ²
transformátor -ja m (ȃ)
1. elektr. naprava iz železnega jedra in navitja za spreminjanje izmenične napetosti: priključiti transformator; jedro, navitje transformatorja / merilni transformator za napajanje merilnih instrumentov, relejev; oljni transformator katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; regulacijski transformator za reguliranje napetosti v transformatorskih postajah; suhi transformator katerega navitje in jedro nista v hladilni tekočini; trifazni, varilni, visokonapetostni transformator; pren., knjiž. srce je transformator doživetij
2. elektr. transformatorska postaja: zgradba za transformator
3. zgradba s transformatorsko postajo: pri transformatorju zavijte levo
1. elektr. naprava iz železnega jedra in navitja za spreminjanje izmenične napetosti: priključiti transformator; jedro, navitje transformatorja / merilni transformator za napajanje merilnih instrumentov, relejev; oljni transformator katerega navitje in jedro sta zaradi izolacije in hlajenja v olju; regulacijski transformator za reguliranje napetosti v transformatorskih postajah; suhi transformator katerega navitje in jedro nista v hladilni tekočini; trifazni, varilni, visokonapetostni transformator; pren., knjiž. srce je transformator doživetij
2. elektr. transformatorska postaja: zgradba za transformator
3. zgradba s transformatorsko postajo: pri transformatorju zavijte levo
SSKJ²
transportêr -ja m (ȇ)
1. zlasti za transport vojakov, orožja urejeno
a) letalo: transporterji vzletavajo in pristajajo; sestreliti transporter
b) vodno vozilo: plovba transporterja
c) vozilo sploh: četa je uničila oklepni transporter / vojaški transporter
2. teh. nepremična, prestavljiva ali prevozna naprava za transport materiala, izdelkov: pognati, popraviti transporter; nakladati rudo na transporter; motor transporterja / tračni z brezkončnim trakom, verižni transporter z več vzporednimi brezkončnimi verigami; zaviralni transporter s torno ali motorno zavoro za transport z višje lege na nižjo; transporter s polžem
3. kdor dela pri taki napravi: postati transporter; zaslužek transporterja
♦ strojn. hidravlični pri katerem vodni tok prenaša sipki material po cevi, pnevmatični transporter pri katerem zračni tok prenaša sipki material po cevi; žel. cestni transporter priklopno vozilo za prevoz tovora skupaj z železniškim vagonom po cesti od železniške postaje do naslovnika
1. zlasti za transport vojakov, orožja urejeno
a) letalo: transporterji vzletavajo in pristajajo; sestreliti transporter
b) vodno vozilo: plovba transporterja
c) vozilo sploh: četa je uničila oklepni transporter / vojaški transporter
2. teh. nepremična, prestavljiva ali prevozna naprava za transport materiala, izdelkov: pognati, popraviti transporter; nakladati rudo na transporter; motor transporterja / tračni z brezkončnim trakom, verižni transporter z več vzporednimi brezkončnimi verigami; zaviralni transporter s torno ali motorno zavoro za transport z višje lege na nižjo; transporter s polžem
3. kdor dela pri taki napravi: postati transporter; zaslužek transporterja
♦ strojn. hidravlični pri katerem vodni tok prenaša sipki material po cevi, pnevmatični transporter pri katerem zračni tok prenaša sipki material po cevi; žel. cestni transporter priklopno vozilo za prevoz tovora skupaj z železniškim vagonom po cesti od železniške postaje do naslovnika
SSKJ²
triêr -ja m (ȇ)
agr. stroj ali naprava za odstranjevanje primesi pri žitu, žitni čistilnik: izločiti drobna semena plevelov s trierji
agr. stroj ali naprava za odstranjevanje primesi pri žitu, žitni čistilnik: izločiti drobna semena plevelov s trierji
SSKJ²
trobílo -a s (í)
1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice: igrati na trobilo; zvoki trobil / trobila v orkestru so odlična trobilci
2. lijakasta priprava za okrepitev glasu, zvoka: nastaviti trobilo na usta; trobilo iz lepenke / z dlanmi narediti trobilo pred usti
3. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: vozniki so pritiskali na trobila; trobilo avtomobila
4. slabš. kdor kaj glasno, vsiljivo širi, razširja: imajo ga za svoje trobilo / junak romana je trobilo avtorjevih idej
● slabš. urednik strankarskega trobila glasila, časopisa
1. nav. mn. glasbilo v obliki cevi, na katero se igra s pihanjem skozi napete, ustrezno oblikovane ustnice: igrati na trobilo; zvoki trobil / trobila v orkestru so odlična trobilci
2. lijakasta priprava za okrepitev glasu, zvoka: nastaviti trobilo na usta; trobilo iz lepenke / z dlanmi narediti trobilo pred usti
3. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: vozniki so pritiskali na trobila; trobilo avtomobila
4. slabš. kdor kaj glasno, vsiljivo širi, razširja: imajo ga za svoje trobilo / junak romana je trobilo avtorjevih idej
● slabš. urednik strankarskega trobila glasila, časopisa
SSKJ²
tróblja -e ž (ọ̑)
1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: trobiti na trobljo; glas troblje; troblje in piščali / otroška troblja
// kar je po obliki temu podobno: z dlanmi je napravil trobljo pred usti; zviti časopis v trobljo / starinski gramofon s trobljo
2. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: dati znak s trobljo; avtomobilska troblja
♦ med. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; zool. troblja velik morski polž z močno, stožčasto hišico, Charonia lampas
1. preprosto glasbilo v obliki na koncu lijakasto razširjene cevi, v katero se piha: trobiti na trobljo; glas troblje; troblje in piščali / otroška troblja
// kar je po obliki temu podobno: z dlanmi je napravil trobljo pred usti; zviti časopis v trobljo / starinski gramofon s trobljo
2. knjiž. zvočna signalna naprava pri motornih vozilih; hupa: dati znak s trobljo; avtomobilska troblja
♦ med. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; zool. troblja velik morski polž z močno, stožčasto hišico, Charonia lampas
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
tunolôvka -e ž (ȏ)
1. ladja za lovljenje tunov; tunolovec: tunolovka dviguje mrežo / motorna tunolovka
2. rib. mreža za lovljenje tunov: ladja spušča tunolovko v morje / mreža tunolovka
// navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov: postaviti tunolovko / obalna tunolovka
3. rib. ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov: sedeti na vrhu tunolovke
1. ladja za lovljenje tunov; tunolovec: tunolovka dviguje mrežo / motorna tunolovka
2. rib. mreža za lovljenje tunov: ladja spušča tunolovko v morje / mreža tunolovka
// navadno ob obali postavljena mreža za lovljenje tunov: postaviti tunolovko / obalna tunolovka
3. rib. ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov: sedeti na vrhu tunolovke
SSKJ²
SSKJ²
últrafílter -tra m (ȗ-í)
teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: ultracentrifuga in ultrafilter
teh. naprava za filtracijo, navadno pod zvišanim tlakom, ki se uporablja za ločevanje koloidnih delcev in makromolekulskih snovi od tekočine: ultracentrifuga in ultrafilter
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
úrica -e ž (ū; v pomenu napravaȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od ura: ta urica bo hitro minila; prej kot v eni urici bom nazaj; hodili so kakšne četrt urice; boš že našel urico časa; ko bi imel vsaj urico miru / živi urico hoda od tukaj / uric, namenjenih fiziki, so se zmeraj veselili / igre za proste, samotne urice; nepozabne urice sreče / pogledala je na urico / ročna, zlata, ženska urica
● ekspr. urice so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. zdaj imaš urice imaš primeren, ugoden čas; ekspr. naviti otroku urico kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. odbila mu je zadnja urica umrl je
nav. ekspr. manjšalnica od ura: ta urica bo hitro minila; prej kot v eni urici bom nazaj; hodili so kakšne četrt urice; boš že našel urico časa; ko bi imel vsaj urico miru / živi urico hoda od tukaj / uric, namenjenih fiziki, so se zmeraj veselili / igre za proste, samotne urice; nepozabne urice sreče / pogledala je na urico / ročna, zlata, ženska urica
● ekspr. urice so mu štete kmalu bo umrl; ekspr. zdaj imaš urice imaš primeren, ugoden čas; ekspr. naviti otroku urico kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. odbila mu je zadnja urica umrl je
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- 35
- 36
- Naslednja »
Število zadetkov: 702
Dostopnost