- avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 2. več cvetlic, cvetlice
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet
- čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
5. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj ne tvorijo kota: iztegovati nogo v kolenu; iztegovati prste, roko / ptica izteguje perutnice
// s prislovnim določilom dajati, imeti v takem položaju v določeni smeri: slepec je hodil počasi in iztegoval roke predse / ekspr.: drevesa iztegujejo veje na pot; iz doline se iztegujejo stranske dolinice
2. delati, povzročati, da pride kaj v čim večjo, največjo dolžino: iztegoval je vrat, da bi videl čez druge; mišice se krčijo in iztegujejo / vol je iztegoval hrapavi jezik / ekspr. samo leži in se izteguje po postelji se preteguje
// s predlogom, v zvezi iztegovati roko, roke z iztegovanjem roke, rok
a) prizadevati si doseči, prijeti kaj: iztegoval je roke proti njemu, da bi ga dosegel in dvignil; iztegovati roko po kozarcu
b) izražati željo po čem: otrok izteguje roke k materi; iztegovala je roke za njim in jokala
● nizko ko se bo izvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; ekspr. vse življenje je služil, na starost pa izteguje roko berači; ekspr. kar naprej izteguje vrat, od kod bo kdo prišel radovedno gleda, opazuje
- iztegujóč in stegujóč -a -e:
iztegujoč roke, mu je tekel naproti
dati kratek, sunkovit, navadno tišji glas: ko jih je zagledala, je jecnila in jim odhitela naproti; vsi so jecnili od osuplosti / ekspr. vrata so jecnila
● ekspr. moj bog, je jecnil rekel s sunkovitim, tišjim glasom
1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen od
a) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na koncu privihan rep; tudi na koncu travnika je treba pokositi; postavil se je v vrsto, čisto na koncu
b) navadno s prilastkom središča: odžagati črvivi konec deske; zvezati oba konca vrvi / klop se s koncem dotika stene / zgornji in spodnji konec doline sta porasla s smrekami; sovražnik je zavzel spodnji konec mesta / naša hiša stoji na koncu vasi / ekspr.: na vse konce se je videlo na vse strani; samo v en konec smo hodili več ur samo v eno smer
// navadno v povedni rabi izraža prenehanje določene prostorske razsežnosti: tu je konec travnika in začenja se gozd; kjer je bil konec tekmovalne proge, je bila postavljena vrvica / začetek in konec daljice sta označena / prišel je do konca parka / na koncu stavka stoji pika / moštvo je na tretjem mestu od zadnjega konca od zadaj
2. nav. ekspr., navadno s prilastkom večji ali manjši del površine, prostora: severni konec dežele je gorat / ta konec hiše, stanovanja še nima elektrike / na mariborskem koncu so volitve že končali; v našem koncu ga ljudje dobro poznajo pri nas
3. ekspr., navadno s prilastkom kos, del česa: en konec letala je priletel na streho bolnišnice / kakšen konec sveče, vrvi se bo že našel; od blaga so ostali sami konci odrezki, ostanki
4. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča, začetka
a) glede na čas: konec avgusta je bil sončen; uspešen konec sezone / ekspr. ne jezi se, saj še ni vseh dni konec stvar se bo dala še urediti, popraviti, povrniti / šele na koncu je bilo poletje lepo; že na koncu srednje šole se je zanimal za filozofijo
b) glede na dogajanje: videl je le konec predstave, tekme; konec romana je zelo razvlečen / šele na koncu se mu je zdelo delo zanimivo
c) glede na obstajanje: film prikazuje konec starega Rima; opisoval je konec meščanskega razreda
// navadno v povedni rabi izraža prenehanje česa
č) glede na čas: tudi veselega dneva je bilo kmalu konec; danes je konec šolskega leta; kmalu bo konec meseca / ob koncu leta se je zgodilo; s koncem aprila ti bo potekel dopust konec / ekspr. potrpi, saj je septembra tako že konec
d) glede na dogajanje: prišel je, ko je bilo že konec filma; premirja je konec; veselice je konec in treba bo domov / ekspr.: pristanem, da bo konec prepira, prepiru da se ne bomo več prepirali; za danes naj bo konec branja ne beri več / ekspr. konec iskanja je bil, da so ga zaprli rezultat, posledica / gong je označil konec dvoboja / publ. takoj po koncu tekme so ga prosili za izjavo po tekmi; odšel je že pred koncem predstave / ta zgodba nima jasnega, pravega konca razpleta, zaključka / ekspr. do konca življenja se boš kesal dokler boš živel / kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana konec
e) glede na obstajanje: to bi pomenilo konec države, morale; napovedovati konec sveta, umetnosti / ekspr. napraviti konec revščini / ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju lahko povzroči smrt
// ekspr., v zvezi z iti izraža približevanje prenehanju obstajanja česa: zaloga gre h koncu / dela gredo počasi proti koncu se končujejo / s Hitlerjevo Nemčijo je šlo očitno h koncu bila je blizu poraza, propada / z njim gre h koncu umrl bo
5. evfem., navadno s prilastkom smrt: njen tragični konec je vse pretresel / iti svojemu koncu naproti
6. pog., ekspr., navadno v zvezi s storiti, vzeti umreti, poginiti, ubiti se: žival je v jami storila konec; v zaporu je od vsega hudega konec vzel / od lakote, strahu so že konec jemali umirali / na tem mestu je našel svoj konec komandantov spremljevalec je umrl, bil ustreljen / star. storiti hud konec umreti nasilne smrti / v povedni rabi: saj ga bo konec, ko ga tako mučite; od razburjenja, sreče ga je bilo skoraj konec; pren. ta obleka pa že jemlje konec
7. ekspr., z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja sorazmerno dolgo: dela, tedna ni in ni konec; sprevodu ni hotelo biti konca / ali še ne bo konec teh stopnic / hvalil je, da ni bilo konca
8. v členkovni rabi, v zvezi na koncu izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in na koncu še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, na koncu pa še sebe
9. v členkovni rabi, v zvezi z do izraža najvišjo možno mero: do konca izčrpan se je vrnil domov; to je do konca osamljen, pokvarjen človek / zdaj sem do konca prepričan, da imam prav popolnoma, čisto
// poudarja celotnost, polnost dejanja: ko je nalogo napisal, naredil do konca, jo je pokazal očetu; ali si prebral knjigo do konca / ne povej samo na pol, ampak do konca
10. navadno v členkovni zvezi konec koncev končno, nazadnje: konec koncev se je le odpravil na potovanje / v medmetni rabi konec koncev, kaj to meni mar
11. star., v prislovni rabi od začetka, na začetku: od konca se je vsemu čudil, potem pa se je hitro privadil
12. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec
13. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa konec; rada ga ima, pa konec / tako je prepričan, in konec / tako bo, kot pravim, pa konec besed
// z zanikanim glagolom poudarja nemočnost, neustreznost: ne morem se privaditi, pa konec / stroj ne vzdrži, in konec
● ekspr. konec me bo od garanja zelo, preveč delam; ekspr. zaradi sto evrov te še ne bo konec ne boš gospodarsko propadel; ekspr. z njo je bilo konec, ko sem te prvič zagledal nisem bil več njen prijatelj, nisem je več ljubil, občudoval; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. biti na koncu z močmi, živci biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; ekspr. še nisem pri koncu še nisem končal; ekspr. to ne bo imelo dobrega konca se ne bo dobro končalo; ekspr. tu je on potegnil krajši konec stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. na napačnem, pravem koncu se česa lotiti napačno, prav; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec besed, debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; star. pod konec svojih dni je precej trpel zadnja leta, mesece življenja; ekspr. brez konca isker se je razsulo po nebu veliko; ekspr. na koncu jezika imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. še s koncem očesa ga ni hotel pogledati sploh ga ni hotel pogledati; ekspr. niti na konec pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. kaj bi jokala, saj ne greš na (drugi) konec sveta v zelo oddaljeno deželo, kraj; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. to je začetek konca poraza, propada; ekspr. na več koncih si je izposodil pri več osebah, bankah; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja zelo dolgo traja, je zelo dolgo, veliko; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih povsod; konec dober, vse dobro; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; prim. skonca1
1. hoditi v enakomernem ritmu z nekoliko napetimi nogami: korakal je na čelu sprevoda; korakati po dva in dva, v parih; korakajo drug za drugim / korakati po taktu
♦ šport. strumno korakati korakati z napetimi nogami in udarjanjem ob tla
2. ekspr. iti, stopati1: ob njegovi strani je korakala hčerka; trdo je korakal po mostovžu / mirno koraka svoji prihodnosti naproti
● ekspr. korakati s časom prilagajati se razmeram; biti napreden
- korakajóč -a -e:
nervozno korakajoč po sobi; korakajoči polki; prisl.:, glasb. korakajoče označba za hitrost izvajanja andante
izraža usmerjenost pri premikanju h komu ali čemu s prijaznim namenom: iti, prihajati komu naproti; pren., knjiž. pridi, stopi mu malo naproti, pa se bosta kmalu dogovorila
● knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; star. učitelj in učenec si ne smeta stati naproti kot nasprotnika nasproti
nekoliko se nasmehniti: nasmehljala se je otroku; prijazno, zlobno, žalostno se nasmehljati
- nasmehlján -a -o:
nasmehljan obraz; deklica mu je nasmehljana stekla naproti
1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus
// izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik; vojski si stojita nasproti
♦ geom. nasproti ležeči stranici
2. star. izraža nasprotovanje, sovražnost: zmeraj dela, ravna bratu nasproti / v povedni rabi: vsi so ti nasproti; to ni resnici prav nič nasproti
3. star., v členkovni rabi uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno: ne bojim se ga, ravno nasproti, smejem se mu / vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže
4. naproti: otrok teče očetu nasproti
zastar. neučakan: dolgo so jih čakali, da je bil voznik že zelo neučakljiv / ves neučakljiv se je oziral okrog
- neučakljívo prisl.:
neučakljivo ji je stekel naproti
1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati: spoštljivo ga je povedel v hišo; povedel jo je v drugo sobo / sam ga je povedel po stopnicah / povedel jih je v boj
● vznes. povedel jih je zmagi naproti pod njegovim vodstvom so zmagali; knjiž. povsod so šli za njim, kamorkoli jih je povedel v vsem so ga podpirali
2. publ. priti pri tekmovanju na prvo mesto, pred druge: na ovinku je povedel najmlajši kolesar
// doseči prednost v igri: v začetku je povedlo domače moštvo / povesti z ena proti nič
1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere: prestreči prve curke mleka; prestreči odtekajočo kri / prestreči drobtinice v pest; prestreči pepel v pepelnik; z lečo prestreči sončne žarke / ta priprava bo prestregla vso vodo
2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: z napravo prestreči dim, vodni tok / dobili so nalogo, da prestrežejo nasprotnikovo četo; stala je na pragu, da bi ga prestregla; pojdi jim naproti in jih prestrezi
// narediti, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: s stolom je prestregel nož, ki je letel proti njemu; prestregel je žogo, da ni razbila okna / prestreči udarec / prestregli so sovražnikov napad
3. narediti, da kdo ne pade na tla: padla bi, če je ne bi prestregli; prestreči koga v roke / hotela je poklekniti pred njim, pa jo je prestregel
4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu: prestregli so vsa njegova pisma; prestregel je njun telefonski pogovor; prestreči zaupno poročilo / prestregli so nevarne dokumente
5. zaznati z ustrezno pripravo: prestreči zvočne signale / naprave so prestregle potresne sunke
// zaznati zlasti s sluhom: prestregla je čudne šume, ki so prihajali iz sobe / prestregel je, da sta si namignila opazil
● knjiž. prestreči komu besedo, besede seči mu v besedo; ekspr. prestregel je njen pogled spogledala sta se; spretno je prestregel vrženo pomarančo ujel; prestreči komu pot onemogočiti prehod
♦ čeb. prestreči roj preprečiti roju prost vzlet iz panja; šport. prestreči žogo odvzeti jo nasprotniku med podajo; voj. prestreči sovražno letalo s prestrezalnim letalom onemogočiti njegovo delovanje, gibanje
močno dihajoč priti: pridihati na vrh / knjiž., ekspr. gozdni hlad jima je pridihal naproti rahlo zapihal
knjiž. ženska, ki prihaja: ko so otroci zagledali prihajalko, so ji tekli naproti
ekspr. mahajoč priti: otrok je veselo primahal materi naproti / pog. pozno v noč jo je primahal domov prišel
skakajoč priti: iz gozda je priskakal zajec; žabe priskačejo na breg / iz hiše so priskakali trije otroci; pes jim je priskakal naproti
● publ. priskakal si je odlično uvrstitev na tekmovanju v skokih je dosegel
skakljajoč priti: po travi priskaklja kos / pes mu je priskakljal naproti
// ekspr. lahkotno priti: natakarica je hitro priskakljala k mizi / potok priskaklja izpod hriba priteče
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »