Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
poldrúgmilijónski -a -o [u̯dprid. (ȗ-ọ̑) nanašajoč se na milijon in pol: poldrugmilijonski narod; poldrugmilijonsko mesto
SSKJ
probújati -am nedov. (ú) zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje
    probujajóč -a -e: probujajoči se narodi
SSKJ
razedíniti -im dov. (ī ȋ) knjiž. narediti, da kaj ni več enotno, složno: okupator si je prizadeval, da bi razedinil slovenski narod
SSKJ
raznarodíti -ím dov., raznaródil (ī í) vzeti narodno zavest in znake narodnosti: raznaroditi narod; ta del prebivalstva se je raznarodil
SSKJ
samobítnost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost samobitnega: narod ima pravico, da razvija svojo samobitnost / okupatorji so hoteli uničiti njihovo jezikovno, narodno samobitnost / kmečka samobitnost / samobitnost ustvarjanja samostojnost, neodvisnost
// samobitnost umetniškega izraza izvirnost, originalnost
SSKJ
slóvstvenost -i ž (ọ̑) knjiž. književnost, literatura: narod z bogato slovstvenostjo
SSKJ
sŕbski -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na Srbe ali Srbijo: srbski jezik; srbski narod / srbske narodne pesmi
♦ 
gastr. srbska solata solata iz paradižnikov, paprik, zelja, čebule, navadno vložena v kis
    sŕbsko prisl.: govoriti (po) srbsko
SSKJ
svésten -tna -o prid. (ẹ̄) zastar. zaveden, osveščen: svesten in domoljuben narod
 
zastar. biti si svesten velike odgovornosti zavedati se; zastar. svesten si je zmage prepričan je v zmago
SSKJ
trdožív -a -o prid. (ȋ í) ki kljub zelo neugodnim okoliščinam, vplivom ne preneha biti, obstajati: trdoživ narod; trdoživa živalska vrsta; ta rastlina je zelo trdoživa / trdoživi ostanki kake miselnosti; trdoživ sistem / ekspr. kljub starosti je še izredno trdoživ odporen, vzdržljiv
    trdožívo prisl.: trdoživo se boriti za neodvisnost
SSKJ
túrški -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik
// nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov
● 
poljud. turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj; turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; redko turško stranišče stranišče na počep
♦ 
anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; lingv. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto
    túrško prisl.: govoriti (po) turško
     
    sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo
SSKJ
ujedíniti -im dov. (ī ȋ) zastar. združiti: ujediniti narod / ujediniti sprte strani pobotati
    ujedínjen -a -o: ujedinjena država, kraljevina
SSKJ
ukrajínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ukrajince ali Ukrajino: ukrajinski jezik; ukrajinski narod / ukrajinske ljudske pesmi / ukrajinske stepe
SSKJ
vèčmilijónski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na več milijonov: večmilijonski narod / večmilijonsko mesto / večmilijonska škoda
SSKJ
velikorúski -a -o prid. (ȗ) star. ruski: velikoruski jezik; velikoruski narod / velikoruska glasba
SSKJ
vstája -e ž (ȃ) upor velikega števila ljudi proti obstoječi oblasti: vstaja izbruhne, se širi, zajame ves narod; organizirati, pripravljati, voditi vstajo; ekspr. zadušiti vstajo; kmečka, narodna vstaja; splošna ljudska vstaja; vstaja proti okupatorju / dan vstaje 22. julij
 
zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja; ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903
SSKJ
zaslúžnik -a (ȗ) ekspr. zaslužen človek: portreti nekdanjih in sedanjih zaslužnikov; zaslužnik za narod
SSKJ
drugonároden -dna -o prid. (á) nanašajoč se na drug narod: drugonarodna ljudstva / drugonarodna revolucionarna gibanja
SSKJ
étničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija
    étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država
SSKJ
mesianízem -zma (ī) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesianizem; mistični, utopični mesianizem / slovanski mesianizem / mesianizem trpljenja
SSKJ
mesijánstvo -a (ȃ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda
Število zadetkov: 169