Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
asanácija -e ž (á)
izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje
Celotno geslo eSSKJ
dáteljnov dáteljnova dáteljnovo pridevnik [dátəlnou̯ dátəlnova dátəlnovo] STALNE ZVEZE: dateljnova palma
ETIMOLOGIJA: ↑datelj
SSKJ²
gojítelj -a m (ȋ)
kdor kaj goji: gojitelj limoninih nasadov; gojitelj čebel / bil je plodovit pisatelj in gojitelj naturalizma; gojitelj umetnosti
// zastar. vzgojitelj, učitelj: zanemarjal je nasvete staršev in gojiteljev
Celotno geslo eSSKJ
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
Celotno geslo eSSKJ
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda
ETIMOLOGIJA: ↑hruška
SSKJ²
kompléks -a m (ẹ̑)
1. zemljišče, navadno večje: kompleks pred hišo je posadil s sadnim drevjem; kupil je velik kompleks ob reki / pašniki so raztreseni po vsem kompleksu
// nav. mn., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi s cel izraža velik obseg česa: uničeni so bili celi kompleksi nasadov / celi kompleksi so bili določeni za stanovanjsko površino
2. navadno s prilastkom predel, del: izsekali so velik gozdni kompleks; ves mestni kompleks je bil uničen / alpski kompleks je zajel hladen zrak
// z oslabljenim pomenom tak predel, del glede na določene značilnosti: kompleks blokov, letaliških zgradb / gradnja velikih industrijskih kompleksov
3. navadno s prilastkom kar predstavlja razmeroma samostojni del celote: pridobiti kompleks obdelovalne zemlje / taborišče je bilo razdeljeno na več kompleksov
// skupek, celota: srečal se je s kompleksom problemov, vprašanj / idejni kompleks drame
4. podzavestne predstave, čustva, ki vplivajo na človekovo duševnost in povzročajo motnje: ne pozna predsodkov in kompleksov; vidni sta dve potezi njegovih čustvenih kompleksov / ima kompleks pred boleznimi / manjvrednostni kompleks ali kompleks manjvrednosti pomanjkanje samozavesti zaradi resnične ali namišljene osebne pomanjkljivosti
♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom; psih. Ojdipov kompleks podzavestna erotična želja sina po materi in njegovo sovraštvo do očeta
Urbanizem
komunálne dejávnosti -ih -- ž
Pleteršnik
nasàd, -sáda, m. 1) die Anpflanzung; z. B. das Setzen von Knollenfrüchten, C.; — das Angepflanzte; vrtni nasadi, die Gartenanlagen, nk.; — 2) die zum Dreschen bestimmte Garbenschichte, die Dreschlage; n. obračati za mlatiči, Ravn. (Abc.); — 3) die Schichte (min.), Cig. (T.); vodni nasadi, die Wasserbildungen (min.), Cig. (T.); die Ablagerungen, C.; iz mnozih pretenkih skladov ali nasadov je rakova skorja, Erj. (Izb. sp.); — 4) die geschichtete Haufwolke, die Schichtwolke, Cig. (T.); — 5) die zum Ausbrüten unterlegten Eier, C., Z.; — das Geheck (= piščeta enega gnezda), Cig.; — junge, in einen Teich gesetzte Fische, der Satz, die Setzlinge: ribji n., V.-Cig.; — 6) die Handhabe, das Heft, der Stiel, M.; držaj pri lopati, pri kosi, pri grabljah itd., C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — 7) z nasadom cepiti, in Gestalt eines Röhrchens pfropfen, röhreln, pfeifen, V.-Cig.; — tudi: násad.
Geografija
obdelovánje tál -a -- s
Urbanizem
obmóčja trájno varovánih kmetíjskih zemljíšč -ij -- -- -- -- s
Celotno geslo Sinonimni
obnávljanje -a s
1.
nadomeščanje česa dotrajanega, izrabljenega z novimpojmovnik
SINONIMI:
asanacija, knj.izroč. prenavljanje
2.
nastajanje, rast česa na novopojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: prenavljanje, restavriranje
SSKJ²
oskrbovánje -a s (ȃ)
glagolnik od oskrbovati: oskrbovanje prebivalstva z živili / dobro oskrbovanje bolnikov / oskrbovanje živine / oskrbovanje nasadov / oddati posestvo v oskrbovanje upravljanje
Celotno geslo eSSKJ
páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva]
    1. večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...
Jezikovna
Razlaga pojmov iz kulinarike: »surovine«, »sestavine«, »delicije«

Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?

Celotno geslo eSSKJ
rútica2 rútice samostalnik ženskega spola [rútica]
    vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SINONIMI: iz botanike vinska rutica
STALNE ZVEZE: vinska rutica
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, nejasnega izvora
Celotno geslo eSSKJ
špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]
    1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš
      1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: beluš
STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
vrésovka vrésovke samostalnik ženskega spola [wrésovka]
    iz botanike grmičasta rastlina s spiralasto, nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in vijoličastimi, rožnatimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi; primerjaj lat. Ericaceae
ETIMOLOGIJA: ↑vresa
Celotno geslo eSSKJ
vretêno vretêna samostalnik srednjega spola [wretêno]
    1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, na katerega se pri predenju navija preja
      1.1. tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
    2. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja z navoji, ki omogoča premikanje drugega dela
      2.1. iz tehnike in tehnologije podolgovat vrtljiv del naprave, stroja za prenašanje vrtilnega gibanja na orodje
    3. priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda
    4. iz botanike osrednji del socvetja, iz katerega rastejo poganjki s cvetovi
STALNE ZVEZE: ozko vreteno, vitko vreteno
ETIMOLOGIJA: = cslov. vrěteno, hrv., srb. vretèno, rus. veretenó, češ. vřeteno < pslov. *verteno ‛vrtenje, vreteno’ < ide. *u̯erteno- iz baze *u̯ert- ‛vrteti’ tako kot stind. vartana- ‛vrtenje, obrat, runda’ - več ...
Urbanizem
začásni ukrèp za zavarovánje urêjanja prostóra -ega -épa -- -- -- -- m
Celotno geslo Frazemi
zlató Frazemi s sestavino zlató:
bíti zlatá vréden, čŕno zlató, zelêno zlató
Število zadetkov: 20