úlica -e ž (ú) 1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh: ulica drži, pelje na grad;
ulice se križajo;
prečkati ulico;
razsvetliti ulice;
na ulicah je veliko ljudi;
ob vseh ulicah v naselju so zelenice;
hoditi, peljati se, sprehajati se po ulici;
asfaltirana, makadamska, tlakovana ulica;
dolga, ozka, široka ulica;
glavna, stranska ulica;
mestne ulice;
mirna, samotna, ekspr. živahna ulica;
ime ulice;
stati na vogalu ulice / enosmerna ulica po kateri poteka promet samo v eni smeri; slepa ulica ki ima izhod samo na enem koncu / mn., star. stanoval je na Florjanskih ulicah na Florjanski ulici// taka pot in prostor na obeh straneh te poti, na katerem so navadno hiše: vsi smo iz iste ulice; imeti delavnico v majhni, zakotni ulici / poslovna, stanovanjska, trgovska ulica / skrbeti za urejenost pločnikov in zelenic na ulici / stanuje v Čopovi ulici številka 5 // stanovalci, prebivalci hiš ob ulici: naša ulica je prva priskočila na pomoč; ekspr.: vsa ulica se je zgražala nad njim; ne zganjajte takega hrupa, saj boste zbudili celo ulico 2. ed., slabš. neosveščeni, nekulturni ljudje: v drami je dobro prikazal ulico in salon;
jezik, nasilje ulice 3. ekspr., v zvezi slepa ulica zelo neprijeten, zapleten položaj: spraviti kaj, koga iz slepe ulice;
zabresti v slepo ulico;
pogajanja med velesilama so zašla v slepo ulico v položaj, iz katerega na videz ni izhoda4. mn., star. ograjena pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: srečala sta se na ulicah
● slabš. otroka je vzgajala ulica prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; publ. študenti so šli na ulice so demonstrirali; ekspr. mladina veliko časa preživi na ulici na javnih mestih, v javnih lokalih, na ulici sploh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.