Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
pomȍl -óla m
Celotno geslo
Pohlin
]
SSKJ²
popustíti -ím dov., popústil (ī í)
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
1. prenehati imeti kaj napeto, nategnjeno: večkrat je moral popustiti vajeti; popustiti vrv / popustiti pas za eno luknjo / popustiti mišice sprostiti / popustiti pedal za plin manj pritiskati nanj; pren. ni mu prišlo na misel, da bi doma popustil vajeti
2. prenehati opravljati delo, ki kaj povezuje: klini so popustili; vezi so precej popustile; na sprednjem delu čevlja so žeblji popustili / ključavnica je popustila / nasip je skoraj že popustil / njegov prijem je popustil
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža zmanjšanje intenzivnosti
a) duševnega, telesnega stanja, duševne, telesne dejavnosti: proti jutru je bolečina popustila; pritisk v glavi je popustil; tesnoba je počasi popustila / kašelj je kmalu popustil; krči niso hoteli popustiti / koncentracija je že popustila
b) stanja, dejavnosti sploh: disciplina pri delu je popustila; agrarna kriza še ni popustila / napetost igre je popustila
c) stanja v naravi: dež ne popusti; mraz je že popustil; snežni vihar je malo popustil
3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom postati manj dejaven, aktiven pri delu, kot ga določa sobesedilo: zelo je popustil pri delu, učenju / v stroki je popustil / vztrajno so se branili, nazadnje so pa popustili
4. prenehati ohranjati svojo voljo, svoje stališče: dolgo ga je prepričevala, da je popustil / popustiti pritisku političnih sil; popustiti prošnjam, zahtevam / tudi njemu ni popustil / otroku zelo rad popusti / v svoji nameri ni popustil je vztrajal
5. star. zapustiti: moral je popustiti rojstno hišo / popustil je delo in šel v gostilno pustil
● ekspr. popustili so mu živci ni se mogel več obvladati, zelo se je razburil; pog. pred ovinkom je popustil plin je zmanjšal hitrost avtomobila; ekspr. niti za las ni hotela popustiti prav nič; ekspr. pri ceni je malo popustil znižal je ceno
- popustívši zastar.:
popustivši vajeti, je stopil z voza
- popuščèn -êna -o:
popuščena vrv
SSKJ²
posésti -sédem dov., stil. posèl poséla; nam. posést in posèst (ẹ́ ẹ̑)
1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize
// drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve
2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo
3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas
● zastar. razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog
1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize
// drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve
2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo
3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas
● zastar. razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog
- posésti se
zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla
- poséden -a -o:
posedena dežela
Geografija
SSKJ²
povíšati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas
2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala
// povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal
3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo
● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih
♦ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju
1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas
2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala
// povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal
3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo
● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih
♦ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju
- povíšan -a -o:
spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura
Pravopis
povíšati -am dov. -an -ana; povíšanje (ȋ) kaj ~ glas; ~ nasip; povišati koga/kaj v kaj ~ koga v plemiča; ~ diplomatsko predstavništvo v veleposlaništvo; povišati komu kaj ~ uslužbencu plačo
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|
SSKJ²
poviševáti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas
2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo
// povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes
● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas
2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo
// povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes
● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
- poviševáti se ekspr.
bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem
Pravopis
poviševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; poviševánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ nasip; ~ stroške; poviševati koga nad koga poud. Poviševali so ga nad vse pesnike |povzdigovali|
poviševáti se -újem se (á ȗ) poud. pred kom z/s čim ~ ~ ~ vsemi s svojimi dejanji |bahati se, postavljati se|
poviševáti se -újem se (á ȗ) poud. pred kom z/s čim ~ ~ ~ vsemi s svojimi dejanji |bahati se, postavljati se|
SSKJ²
prejésti -jém dov., 2. mn. prejéste, 3. mn. prejedó tudi prejêjo; prejêj in prejèj prejêjte; prejédel prejédla, stil. prejèl prejéla (ẹ́)
1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili
1. z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so prejedli blago; miši so na več mestih prejedle vrečo; pren., ekspr. breme mu je prejedlo kožo
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: modra galica je prejedla obleko; kislina preje steno želodca / čir je prejedel dvanajsternik; pren., ekspr. reka je prejedla nasip
b) da kaj razpade na več delov: kislina je že prejedla obroč / rja je na več mestih prejedla žico
2. ekspr. prebiti, preživeti v uživanju hrane, jedi: večino dneva so prejedli in prepili
- prejésti se
1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedle skozi lubje; pren., ekspr. prejesti se skozi gradivo
// ekspr. s težavo priti kam: prejesti se na prostost / prejedel se je do lastnega spoznanja
2. ekspr. v uživanju hrane, jedi priti do česa: gostje so se prejedli do sladice
- prejéden -a -o:
prejedena tkanina
Celotno geslo
Pohlin
prekop [prekȍp prekọ́pa] samostalnik moškega spola
jarek, po katerem se vojaki varno približajo sovražnemu utrjenemu mestu
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
prepljúskniti -em dov. (ú ȗ)
v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip
v pljusku prekriti: prepljusknil nas je velik val / reka prepljuskne nasip
Pravopis
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
prežréti -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ)
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč
// s kemičnim delovanjem povzročiti
a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip
b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico
- prežréti se
1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje
2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo
3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov
- prežŕt -a -o:
prežrto blago
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
SSKJ²
prsobrán -a m (ȃ)
voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska
voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- Naslednja »
Število zadetkov: 162
Dostopnost