Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žábica -e ž (á) 
  1. 1. manjšalnica od žaba: mlada žabica; regljanje žabic / obleči otroku žabice / plavati žabico
    // igrača v obliki te živali: otrok se igra z leseno žabico
  2. 2. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žabica še spančka / kot nagovor kaj pa jokaš, žabica mala
  3. 3. ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj; obešanka: na vratih visi žabica; vtakniti ključ v žabico / varnostna žabica
  4. 4. večkrat prepognjen papir z eksplozivno snovjo, ki ob vžigu odskakuje od tal in poka: pod nogami je pokala žabica
  5. 5. odboj vrženega kamna od vodne gladine: otroci mečejo kamne in štejejo žabice / metati, vreči žabico metati, vreči majhen, ploščat kamen, da se odbije, odbija od vodne gladine
    ●     nar. govedo, ovca ima žabico bolezen, za katero je značilno napenjanje, zaprtje; nar. nasaditi žabice zajčke; zapeti žabico na nogavici zaponko z gumijastim jezičkom za držanje obutih dolgih nogavic; pog. zavesa visi na žabicah ščipalkah, zaponkah; ekspr. ne molči, pa če mu zapreš usta z žabico nikakor ne molči
    ♦     agr., gozd. hoditi z žabicami z enostavnimi derezami s štirimi zobmi za hojo po strmem svetu, travi; alp. žabica priprava, ki s čeljustmi stisne obremenjeno jekleno vrv, da se ne izmakne; etn. žabice igrača iz polovice orehove lupine, pokrite z napetim papirjem, ki pri kroženju po zraku daje kvakanju podobne glasove; lit. žabica med črkarsko pravdo metelčica; med., vet. žabica voden mehur na dnu ust; muz. žabica spodnji konec, držaj loka za godala; obrt. žabica element klekljane čipke, podoben drži nog žabe pred skokom; tisk. žabica iz sredine levo in desno poševno potekajoča guba, nastala zaradi slabega zgibanja pole
SSKJ
žaríšče -a s (í) 
  1. 1. kraj, prostor, kjer je gorenje med požarom najmočnejše: ogenj se je iz žarišča razširil na sosednje prostore; usmeriti curek vode v žarišče požara
  2. 2. med. mesto v telesu, od koder se bolezen lahko širi: ugotoviti bolezensko, gnojno žarišče; žarišče vnetja / prvotno žarišče bolezni
  3. 3. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in od koder se širi: nastala so nova kulturna žarišča; vojno žarišče; žarišča nesoglasij, sporov; žarišče upora / miselno žarišče / publ.: biti v žarišču dogajanja; problem je v žarišču zanimanja
    // kraj, prostor, kjer je svetloba, osvetljenost najmočnejša: stopiti v žarišče odrskih reflektorjev
    ♦     geol. žarišče potresa točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi; geom. žarišče gorišče
SSKJ
žárja -e ž (á) geol. magma: rudnina je nastala iz staljene žarje
SSKJ
žilnína -e ž (ī) petr. kamnina, nastala iz magme, v obliki žile: globočnine, predornine in žilnine
SSKJ
žléb -a tudi -á tudi -ú m, mn. žlebóvi tudi žlébi (ẹ̑) 
  1. 1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb
    // poljud. strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb
    // podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka
    // podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici
    // kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb
  2. 2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb
  3. 3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni
    // večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke
  4. 4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri
    // žlebovi kolesnic
    ♦     agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir
SSKJ
žlebìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani
♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini

Slovar novejšega besedja

Glasuj SNB
body art1 -- -a cit. [bôdi árt] in bôdiárt -a m (ȏ, ȃ)
umetnostna smer, ki je nastala v drugi polovici 20. stoletja in uporablja telo kot sestavni del umetniškega dela: Z razstavo želijo pokazati različna dela mladih likovnih umetnikov, ki uporabljajo jezik in poetičnost alternativnih, opozicijskih kultur, kot so stripi, prebadanje telesa, body art, tetoviranje in grafiti | Umetnika pri svojem zvočno-vizualnem performansu uporabljata izbrane prvine likovne umetnosti, izrazila filmske in videoumetnosti ter šokantnost in sporočilnost sodobnega bodiarta E ← agl. body art iz body 'telo' + art 'umetnost'
    body art2 -- -- v prid. rabi
    bodyartistični: body art performans; Body art umetniki s konca 60. in z začetka 70. let govorijo o sebi kot o svojem delu
SNB
creutzfeldt-jakobova bolézen -e -zni in Creutzfeldt-Jakobova bolézen -e -zni cit. [krôjcfeld-jákobova] ž (ȏ-ȃ, ẹ̑) med.
nalezljiva bolezen, ki se z uživanjem mesa obolelega goveda prenaša na človeka in povzroča demenco, izgubo nadzora nad delovanjem mišic, komo: Pri ljudeh doslej nismo imeli niti enega primera nove variantne oblike creutzfeld-jakobove bolezni, ki naj bi nastala zaradi uživanja mesa obolelih živali E po nemških nevrologih Hansu-Gerhardu Creutzfeldtu (1885–1964) in Alfonsu Marii Jakobu (1884–1931)
SNB
díoksín -a m (ȋ-ȋ)
1. kem. vsaka od kloriranih organskih spojin z osnovno strukturo iz dveh benzenskih obročev, ki sta med seboj povezana z dvema kisikovima atomoma: Strokovnjaki so ugotavljali, ali in kako strupen je dioksin v obliki 2,3,7,8-tetrakloro-dibenzo-p-dioksina (TCDD)
2. zelo strupena kemična snov iz skupine teh spojin, ki se pojavlja kot onesnaževalec v zraku, vodi in zemlji: dioksin v piščancih, mesu, mleku, krompirju; Danes je že znano, da je nastala belgijska dioksinska afera z živalsko krmo, onesnaženo z dioksini E ← agl. dioxin, nem. Dioxin iz (↑)di… + (↑)óksi…
SNB
house1 -sa cit. [háu̯s] m (ȃ)
zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: Klub K4 bo dva petka zapored gostil dva legendarna didžeja, eden vrti techno, drugi pa house E ← agl. house, dobesedno 'hiša', morda po čikaškem nočnem klubu The Warehouse 'skladišče'
    house2 -- v prid. rabi
    house didžej; Organizator festivala obljublja, da bomo lahko v Ljubljani uživali ob največjih imenih house glasbe
SNB
minimalízem -zma m (ī)
1. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki s svojo abstraktnostjo poudarja čist prostor brez površinskih okraskov ali ekspresivnih elementov: Na razstavi so najbolj zastopani pop art, minimalizem in nemška umetnost
2. glasba, nastala sredi 60. let 20. stoletja v Ameriki, za katero so značilne preproste, dolgo ponavljajoče se melodijske fraze: Kompozicija je mešanica različnih stilov: od jazza do minimalizma
3. estetsko načelo, ki zagovarja preprostost, odsotnost okrasja: Finsko oblikovanje opredeljujeta predvsem minimalizem ter občutek za naravo v vsaki liniji in materialu E ← agl. minimalism iz (↑)minimálen
SNB
pomládniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    pomládna stránka -e -e ž (ȃ, ȃ) nav. mn.
    stranka, ki je nastala iz gibanja za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije: koalicija pomladnih strank; podpora pomladnim strankam; Med predsedniki pomladnih strank še vedno ni dogovora o podpori skupnemu kandidatu za mandatarja
SNB
snéžniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    snéžna dèska -e -e ž (ẹ̑, ə̀)
    1. deska, navadno iz umetne snovi, v obliki kratke široke smučke za vožnjo po snegu brez palic; bord, snowboard1 (1): Štirinajstletnik, ki je smučal pod nadzorstvom staršev, je med vožnjo s snežno desko izgubil ravnotežje in si hudo poškodoval roko
    2. plošča zglajenega, zbitega snega na cestišču: Zaradi nočnega soljenja cest nikjer ni nastala snežna deska
    snéžno koló -ega -ésa ž (ẹ̑, ọ̑ ẹ̑)
    kolesu podobno vozilo za vožnjo po snegu; snowbike: Snežno kolo ima sedež in krmilo, toda namesto koles ima dve kratki smučki
SNB
trance1 -cea cit. [trêns] m (ȇ)
zvrst elektronske glasbe, ki je nastala v 90. letih 20. stoletja kot združitev techna in housa: Britanski klubi so se utopili v tranceu, ampak v tistem izpred osmih let E ← agl. trance (music) iz (↑)tráns
    trance2 -- v prid. rabi
    trance glasba; trance zabava; V nizozemskem Utrechtu se je februarja odvila dvanajsta izvedba največjega trance festivala na svetu
SNB
túrbofólk1 -a in túrbo fólk -- -a m (ȗ-ọ̑)
zvrst glasbe, ki je nastala v Srbiji kot zmes popularne, ljudske in plesne glasbe: Turbofolk pomeni balkanski melos, okrašen z zavijajočimi vokali, ritmi, pobranimi z vseh mogočih strani E ← hrv., srb. tȕrbofȍlk iz ↑túrbo… + ↑fólk
    túrbofólk2 -- v prid. rabi
    turbofolk pevka; Turbofolk glasba pri nas ni več aktualna le zaradi zvezdnikov iz bivše Jugoslavije – v turbo vode je zaneslo tudi nekatere že uveljavljene slovenske glasbenike
Število zadetkov: 215