Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akuráten -tna -o prid. (ȃ)
star. točen1, natančen, vesten1akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten
Pravopis
akuráten -tna -o; bolj ~ (ȃ) star. natančen, vesten: ~ uradnik
SSKJ²
àli1 člen. (ȁ)
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
Jezikovna
Ali lahko vejica nadomesti veznik »ali«?

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

  • Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

  • Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

  • Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Celotno geslo Pohlin
almaten [nepopoln podatek] pridevnik

točen, natančen

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]
    1. iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege
    2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja
      2.1. skrajna lega, vrednost, mera česa, kar se enakomerno ponavlja
    3. ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
SSKJ²
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu
// ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči
2. ki se ujema z originalom; natančen, točen1avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod
♦ 
glasb. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim; pravn. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen
Pravopis
avténtičen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́) ~ podpis pristen, izviren; ~ prevod natančen, ustrezen; ~o poročilo o nesreči verodostojno
avténtičnost -i ž, pojm. (ẹ́)
ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]
    avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper
ETIMOLOGIJA: avto + dom
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]
    1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
    2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
      2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: banalen
Celotno geslo Frazemi
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka
Terminološka
Center za terenske raziskave
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin field centre , ki označuje raziskovalno središče, opremljeno za terensko delo, ki se običajno nahaja na območju ali blizu območja, na katerem raziskovalci opravljajo svoje raziskave. Razmišljam o poimenovanju področni center ali pa terenski center.
Avtomatika
CNC-stròj CNC-strôja m
SSKJ²
čŕtež -a m (ȓ)
1. knjiž. kar je narisano; risba, skica: narisal je črtež parcel / črtež nazorno kaže razvoj manjšinskih šol / od ozadja se je izrazito odražal črtež njegove glave obris, kontura
2. zastar. idejni osnutek, načrt: naredil je natančen črtež za napad; pisatelj je prvotni črtež za roman spremenil
SSKJ²
definícija -e ž (í)
natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančna) razlaga: najti, podati pravo definicijo; znati definicijo na pamet; kratka, pravilna definicija; matematične definicije / definicija besede; definicija imperializma, naroda
SSKJ²
definírati -am dov. in nedov. (ȋ)
podati natančen opis pojma z navedbo vseh njegovih bistvenih znakov, (natančno) razložiti: definirati pojem naroda; definirati vlogo pisatelja; tega ni mogoče kratko definirati
    definíran -a -o:
    izjave so bile natančno definirane
Pravopis
drobnjákar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. |pretirano natančen človek|
drobnjákarica -e ž, člov. (ȃ) poud.
drobnjákarjev -a -o (ȃ) poud.
drobnjákaričin -a -o (ȃ) poud.
Pravopis
drobnjákarski -a -o; bolj ~ (ȃ) poud.: ~ človek |pretirano natančen|; ~a kritika |pretirano natančna|; publ. ~o reševanje problemov |nepovezano|
SSKJ²
drobnorísba -e ž (ȋ)
knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja
SSKJ²
eksákten -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ)
1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda
2. natančen, točen1eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje
    eksáktno prisl.:
    eksaktno dokazati, povedati
Število zadetkov: 173