Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
prótinátovec -vca m (ọ̑-ȃ)
kdor je proti Natu: bil je prepričan protinatovec; argumenti protinatovcev
SSKJ²
prótinátovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Natu: protinatovski aktivist; protinatovske demonstracije; protinatovska kampanja, propaganda; protinatovsko razpoloženje / protinatovski članek; protinatovski grafiti, transparenti; protinatovska gesla / država vzdržuje protinatovsko držo

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
NATO
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
NATA tudi NATO NATO samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
Severnoatlantska zveza
IZGOVOR: [náto], rodilnik [náta] tudi [náto]
BESEDOTVORJE: NATOV
PRIMERJAJ: Nato

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
izpísati in izpisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj namensko prepisati kaj
/Z vso skrbnostjo/ si je izpisal metafore (iz pesmi).
2.
kdo/kaj napisati koga/kaj z vsemi čr kam i
/Z vso skrbnostjo/ je izpisal vsa kratična imena.
3.
kdo/kaj napisati kaj na/v koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Z vso skrbnostjo/ je na zidove po sosednjih hišah izpisal vsa imena.
4.
iz administracije kdo/kaj označiti kaj 'glas'
Stenografka je izpisala samoglasnik /s posebnim znakom/.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév
Celotno geslo Frazemi
pára Frazemi s sestavino pára:
bíti brez prebíte páre, brez prebíte páre, do zádnje páre, kàj ni vrédno [niti] prebíte páre, ne dáti [niti] prebíte páre, ne dobíti niti prebíte páre, ne iméti niti prebíte páre, ostáti brez prebíte páre
Celotno geslo Frazemi
pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
Celotno geslo Frazemi
rokavíca Frazemi s sestavino rokavíca:
délati s kóm/čim v rokavícah (z rokavícami), govoríti s kóm v rokavícah (z rokavícami), lotévati se čésa v rokavícah (z rokavícami), obravnávati kóga v rokavícah (z rokavícami), pobráti [vŕženo] rokavíco, ravnáti s kóm v rokavícah, ravnáti s kóm z rokavícami, vréči kómu rokavíco [v obràz]
Celotno geslo Frazemi
rováš Frazemi s sestavino rováš:
iméti kóga/kàj na rovášu, íti na rováš kóga/čésa, na rováš kóga/čésa
Celotno geslo Frazemi
žólč Frazemi s sestavino žólč:
brúhati žólč, izlíti žólč [na kóga], zlíti žólč [na kóga], zlívati žólč [na kóga], žólč kúhati, žólč se razlíje kómu

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
nato [natọ̑] prislov

nato

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
mlad prid., F40, acunabilis, od ẛibike, od mladih nóg; dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim otrokom; depuber, vel depubis, cilú mlád; infantes, mladi ne govorèzhi otroci; lunae coitus, mlai, mlada luna; nefrens, -dis, enu mladu praſſè; neomenia, mlai, mlád méſſiz; pipiones, mladi golobzi; tener, -ra, -rum, ſuptyl, mlád, mekák, zartliu
  1. mlajši , F2, frater minor natu, tá mlaiſhi brat; junior, mlaiſhi
  1. najmlajši , frater minimus, tá nar mlaiſhi brat
Vorenc
mladi sam., F8, adolescentiari, adolescenturire, teh mladih norzhie tribati; foetulus, -a, -um, rodovitin, kateri doſti mladih ima; foetura, -ae, ta vus zhas kar ena ṡhivál noſſi mlade; juvenilis lusus, teh mladih ygra; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; paedagogus, -gi, en ſhulmaſter, ali preceptor, teh mladih vuzhenyk; pelicanus, -ni, tyza Pelikán, kateri s'ſvojo kryvjo ſvoje mlade pita; progenerare, roditi, mlade imeti
  1. mlajši , F4, discipulus, joger, ſhular, mlaiſhi; juvenes, mlaiſhi, mladenizhi; minor natu, tá mlaiſhi; philosophaster, -tri, en mlaiſhi teh, kateri modrúſt lubio
  1. najmlajši , minimus natu, tá narmlaiſhi
Vorenc
skoraj prisl., F20, admodum, ſylnu, mozhnu, ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat; ferè, fermè, ṡkorai, bliṡu; grandis natu, ṡkorai ſtar, ſylnu ſtar; jam, ṡdai, ali ṡkorai, vṡhè; ordinariè, vekſhi deil, ṡkorai vſelei; penè, ṡkorai, bliṡi; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; quasi, kaku debi, ṡkorai
Vorenc
star prid., F112, anicula, ena ſtara babiza; antiquus, ſtar; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; discubitorius, -ÿ, tudi ena vaikuſhniza po ſtari navadi, na kateri ſo per jédi ſedéli; elementarius, en ſtar piſſár, kateri ſe ſhe tega ſtariga ṡazhetka vuzhy; juniculus, -li, tú ſtaru veliku deblu, inu korèn ene vinske terte; trien, -nis, -ne, try leita ſtar; veterrinus, -a, -um, ſylnu ſtar, ramnu ṡlú ſtar, cilú do konza ſtar; vetustè, vetustiſsime, cilú v'ſtari navadi
  1. stariši , F4, adolescere, pomladiti, ſhe raſti, vekſhi ali ſtariſhi perhajati; frater major natu, tá ſtariſhi brat; major, vekſhi, ſtariſhi; patricius, -ÿ, teh ſtariſhih meſtnih goſpudou eden, ſtare ṡhlahtnoſti zhlovék

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: star prid., scordisci Liv. die ehemaligen Kroaten ſtari Hrovatji

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
kamenje -a s kamenje: kameine im. ed., inu lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ tu Camenje im. ed. je shelelu poſtela ratat ǀ kamen verhu kameina rod. ed. ne bo oſtalu ǀ nejſte is kameina rod. ed. ampak is meſsa ǀ is kamejna rod. ed., kateru raven S. Stephana ſe mala ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia rod. ed. ǀ je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia rod. ed. ǀ tu kamenje tož. ed. odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe ǀ Natu ſo ony kamejne tož. ed. pobirali ǀ tu kameine tož. ed. bo v' kruh preobernil ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine tož. ed. ǀ ſo hoteli Nashiga Odreshenika s' kameinam or. ed. pobiti ǀ G. Bug je bil sapovedal s' kameinam or. ed. poſſuti, inu umorit Achana ǀ ſò njega s' kamejnam or. ed. poſsipali ǀ tiga druſiga ſo s' kamainam or. ed. pobyli ǀ ta mladi porod potouzhe s'Camejnam or. ed. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam or. ed. poſsuli ǀ TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam or. ed. poſipat ǀ Stephan ſe pusti s'kamenjam or. ed. poſsuti ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom or. ed. teh S: Sacramentu ǀ ſò njega s'kamenjem or. ed. poſsipouali ǀ s'kamejniam or. ed. poſsuti
Svetokriški
lučati nedov. lučati, metati, obmetavati: ſa krajlam tekal, inu s'kamejnom, inu s'blatam njega luzhal del. ed. m (II, 177) ǀ je od velike iese kameine gori v' nebeſſa luzhal del. ed. m, kakor de bi hotel Samiga Vſigamogozhiga Boga vdarit (V, 405) ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali, de bi v' njega luzhali del. mn. m (V, 225)
Svetokriški
nato prisl. nato: Na tu Lucifer k'njemu pravi ǀ na tu pertezhe Krajleua uahta ǀ Natu ſò djala vſa driveſſa k' ternu: pojdi ti, inu bosh nash Krajl ǀ obene huale mu nedate, temuzh she natu ga reshalite ǀ na tuga s'postele slezhe, inu sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin natekniti
Svetokriški
pobirati -am nedov. pobirati: ſmeti po gaſi pobira 3. ed., inu v'hisho noſsi ǀ v'prasnik je derua poberal del. ed. m, inu ſekal ǀ fliſſnu je poberala del. ed. ž po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu ǀ Natu ſo ony kamejne pobirali del. mn. m, de bi v' njega luzhali
Svetokriški
trn -a m 1. trn: gledaio kej tern im. ed. tizhij ǀ ta bodezhi tèrn im. ed. tiga greha velikukrat rani vasho dusho ǀ bom jeſt tebi ta tern tož. ed. s' noge sleku ǀ Chriſtus pak 72 ternjo rod. mn. imà v' ſvoj Sveti glavi 2. trnov grm: Tern im. ed. v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia, ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia ǀ Natu ſò djala vſa driveſſa k' ternu daj. ed.
Število zadetkov: 123