Etimološki slovar pravi, da se je beseda emancipacija v slovenskem jeziku pojavila v 20, stoletju, jaz sem jo pa slučajno zasledil v časopisu, ki je izšel že v 19. stoletju, in sicer "Kmetijske in rokodelske novice" iz dne 12. 04. 1871, ki ga najdete na naslovu: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NJK7EO74/9074a577-43c6-4ce9-940e-772498a796f5/PDF Citat iz 117. strani: "Vsem je gotovo želeti, da se same emancipirajo vseh slabosti, vseh strasti in hib, ktere podkopavajo njih lastno in rodovin srečo, in ko se to zgodi v polno meri, bodo tudi najbolj sebični moški prav radi priznavali samostalnost ženskega spola in neodvisnost od vseh pomanjkljivosti. Zanima me, ali gre v slovarju za napako ali pa slovar ne navede časa prve pojavnosti, temveč čas, v katerem je beseda prešla v vsakodnevno rabo. Čeprav se mi zdi čudno, da bi časopis, ki je namenjen neizobraženi kmečki družbi, pisal besede, ki jih ne bi nihče razumel.
Zadetki iskanja
Zanima me, ali je pravilno vijolična ali vijoličasta barva? Sta to pravzaprav sinonima?
Zanima me, kako se pravilno »poimenuje« sliko?
Npr.: na spletno stran dodam neko sliko, pod katero želim navesti avtorja fotografije ter kratek opis fotografije.
Kako se to pravilno navede?
Pišem sicer knjigo v angleščini, vendar se mi postavlja vprašanje navajanja dvojezičnih toponimov. Zanima me, kako se pišejo dvojezična imena krajev? Ali se dvojezične oblike navede le ob prvi omembi, kasneje se odloči za eno, ali je potrebno ves čas navajati enako. Ali je to stvar odločitve urednika? Npr. Rijeka/Fiume, Koper/Capodistria. Ali jih je prav pisati na tak način ali je bolj pravilno s pomišljanjem? (Koper-Capodistria)? Ali morda veste, če je uraden zapisa tudi za Trst Trieste/Trst (ali le za slovenske vasi v okolici?).
Zanima me, ali je napake (pravopisne/slovnične ...) v citatih dovoljeno popravljati ali ne. Če odgovor na to temo že obstaja, vljudno prosim za naslov teme.
Večkrat vidim vabila restavracij, na katerih piše npr. meniji za zaključene družbe, pa ne vem čemu se dodaja pridevnik zaključene. Kakšen pomen ima?
Zanima me, kako v povedih uporabiti oz. zapisovati naslov literarnega dela Košarkar naj bo! Primoža Suhodolčana glede na to, da se naslov konča s končnim ločilom – klicajem.
- Ali je tako, kot sem zapisala zgoraj, pravilno?
- Kako je, če je naslov na koncu povedi? Npr.: Prebrali smo knjigo Košarkar naj bo! Je v tem primeru klicaj iz naslova tudi končno ločilo povedi? Deluje mi zelo dvoumno, zato se nikakor ne morem odločiti.
- Prav tako me zanima, kako se to delo korektno navede v seznamu literature, kjer je za naslovom po pravilu pika.
Zanima me, če se pri pisanju voščil in čestitk navede tudi končni pozdrav ali pa se besedilo zaključi z imenom oziroma imenom in priimkom.
Pred kratkim je izšel prevod romana Fulvia Tomizze Zlo prihaja s severa in ob tej priložnosti je bil kar nekajkrat zapisan in izgovorjen svojilni pridevnik, ki se nanaša na priimek Tomizza, skoraj dosledno je bil izgovorjen napačno, in sicer [tomicov] ali [tomicev].
Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 je v geslu Tomizza jasen:
- Tomízza -e in Tomízza -a [ica] m, druga oblika s -em oseb. i. (ı̑; ı̑) |italijanski pisatelj| Tomíčev -a -o tudi Tomízzev -a -o [-čev-] (ı̑; ı̑), ●Tomízzin -a -o [-čin] (ı̑)
Priimek Tomizza je samostalnik moškega spola, sklanja se po lahko po 1. ženski (Tomizza, Tomizze) ali 2. moški (Tomizza, Tomizza, s Tomizzem).
Pri svojilnem pridevniku daje SP na prvo mesto podomačitev Tomičev, za katero imam občutek, da je na Obali nihče ne rabi, dopušča pa tudi Tomizzev, ki se izgovori [tomičev]. Na koncu pa navede napačno rabo Tomizzin po zgledu Krležin, Mitjin itd.
Ko sem na napačno rabo v izgovoru [tomicov, tomicev] opozorila, sem naletela na odpor z argumentom, da v tem primeru pač raba odstopa od norme. Jaz pa menim, da vsaka napačna raba že ni kar takoj odstopanje od norme. In zakaj bi bila? Saj ni pri tem nič nelogičnega, pregibanje sledi pravopisnemu načelu, da dopušča izvirni zapis Tomizzev, govorjeni [c] pa se pretvori v govorjeni [č], kot se tudi pri moškem imenu Tomica – Tomičev (Ivica – Ivičev) ali Franc – Frančev, ne nazadnje tudi Mojca –- Mojčin. Argument je bil še ta, da svojilnega pridevnika, ki se nanaša na Cavazza, nihče ne izgovarja [kavačin], da se vsi izognejo in rabijo raje vloga Borisa Cavazze. Izgovora [tomičev] se otepajo tudi z argumentom, da je neustrezno tudi Baruca – Baručev, ker je iz pogovornega jezika domača edinole raba pač Barucin, pa naj gre za moškega ali žensko (knjižno pravilno seveda le Baručev). Mislim, da tuji izvor oz. zapis priimka nima pri tem nič opraviti, saj sledi slovenskim pravopisnim načelom.
Kaj storiti v takem primeru, ko se Slovenski pravopis 2001 zanika, še zlasti, ker imajo domačini na Obali že slabo pravopisno izkušnjo z Izolčani (v rabi je Izolani)?
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno z besedo izpiše datum na koncu uradnih dokumentov (raznih sklepov, sporazumov ipd.)
V našem priročniku imamo trenutno zapisano, da se navede takole:
V pogodbah, mednarodnih sporazumih ipd. je z besedami izpisan cel datum: V Bruslju, dne štiriindvajsetega marca leta dva tisoč deset, v dveh izvirnikih v angleškem jeziku. Sestavljeno v Bruslju, dne šestega julija leta dva tisoč deset, v dveh izvodih v angleškem jeziku.
Gre za dobesedni prevod iz angleščine, v katerem sta izrecno izpisana dan in leto, primer:
Done at Brussels, on the twenty-third day of June in the year two thousand and sixteen
Glede na to, da velika večina drugih jezikov EU izpušča dan in leto (tudi vsi "veliki" jeziki, FR, DE, NL, nekateri ohranjajo leto, npr. HR in ES, obe besedi pa npr. ohranjajo Čehi), in glede na to, da je načeloma beseda "dne" v takšnih primerih nepotrebna (vir: Monika Kalin Golob – O dopisih: predlog za standardizacijo, str. 32) in da je tudi sicer ne uporabljamo (pri datumih, ki niso izpisani z besedo), menim, da bi lahko obe besedi izpustili, vsekakor pa vsaj besedo dne. Kaj menite vi?
Pri nazivih poklicnih standardov, ki jih pripravljamo, smo dolžni uporabljati moško in žensko obliko naziva. Npr: Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka, Vizažist/vizažistka. So pa primeri, ko smo v dilemi, kateri je pravi način zapisa: npr. Pomočnik kuharja. Ali je ženska oblika Pomočnica kuharice ali bi celo morali uporabiti vse 4 verzije: Pomočnik kuharja/pomočnica kuharja/pomočnik kuharice/pomočnica kuharice?
Dostopnost