Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik

Zanima me, kako navesti akademski naziv rednega profesorja, ki je akademik (redni član SAZU).

SSKJ²
antedatírati -am dov. in nedov. (ȋ)
navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec
Pravopis
antedatírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; antedatíranje (ȋ) |navesti, navajati starejši datum|: kaj ~ potrdilo, prošnjo
Celotno geslo Sinonimni
antedatírati -am dov.
kaj navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega
SINONIMI:
SSKJ²
argumènt -ênta m (ȅ é)
kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
Celotno geslo Sinonimni
celôtni -a -o prid.
ki zajema kaj kot celoto v njenem polnem obsegu
SINONIMI:
pog. celi, knj.izroč. globalni, knj.izroč. integralni, pog. ves
GLEJ ŠE SINONIM: ves, ves
SSKJ²
citírati2 -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade
// navesti vir: citirati uporabljeno literaturo
2. zastar. pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja
    citíran -a -o:
    pogosto citirana knjiga
Pravopis
citírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; citíranje (ȋ) koga/kaj ~ odlomek iz razprave (dobesedno) navesti; neobč. ~ očividca zaradi pričevanja pozvati, poklicati (na sodišče)
Celotno geslo Etimološki
citȋrati -am dov. in nedov.
Celotno geslo eSSKJ16
čezpreteči -tečem dovršni glagol
kdo; kaj, (s čim) na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli povedanega; SODOBNA USTREZNICA: povzeti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Svetokriški
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SSKJ²
datírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. navesti, napisati datum: datirati odločbo, pismo
2. publ. časovno določiti pojav, nastanek česa: odkopano naselbino so lahko natančno datirali po najdenih novcih; nastanek slike datiramo v 17. stoletje; datirati spomenik v srednji vek
3. nepreh. biti, izhajati (iz določene dobe): izum datira iz časa pred vojno; poskus datira iz prejšnjega stoletja
    datíran -a -o:
    pismo je datirano s 26. marcem
Celotno geslo Sinonimni
datírati -am dov.
kaj navesti, napisati datum
SINONIMI:
poslov.-uprav. opremiti z datumom
SSKJ²
deklarírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. javno izraziti, razglasiti: deklarirati človekove pravice; stranka je deklarirala svoj program in nazor
// ekspr. izjaviti, razglasiti sploh: s temi besedami je deklariral svojo maščevalnost
2. navesti podatke o pošiljki: deklarirati tovor na ladji
    deklarírati se knjiž.
    izraziti naklonjenost čemu, opredeliti se: kongres se je deklariral za mir in koeksistenco
    deklaríran -a -o:
    deklarirana samoodločba
Pravopis
deklarírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklaríranje (ȋ) kaj
1. ~ človekove pravice |razglasiti|
2. ~ tovor |navesti podatke o tovoru|
deklarírati se -am se (ȋ) neobč. opredeliti se: za koga/kaj ~ ~ ~ mir
Celotno geslo Vezljivostni G
deklarírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol govorjenja
1.
kdo/kaj navadno z besedami javno izraziti, izražati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Stranka je /spretno/ deklarirala svoj program in nazor.
2.
kdo/kaj navesti, navajati kaj ‘podatke’
Deklarirali so tovor na ladji.
SSKJ²
detajlírati -am dov. in nedov. (ȋ)
navesti, prikazati detajle: pri slikanju okolja pisatelj detajlira; detajlirati predlog / konstruktor je naredil načrt in ga detajliral izdelal posamezne dele
    detajlíran -a -o:
    detajlirani opisi spomenikov; detajliran proračun; narediti detajlirane zaključke
SSKJ²
dovolíti -vólim dov. (ī ọ́)
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj: učitelj nam je dovolil, da gremo domov; ne, tega ne dovolimo / njegov ponos mu ne dovoli, da bi jih prosil; študij bo nadaljeval, če mu bo dovolilo zdravje
● preveč dovoli otroku je preveč popustljiv do njega; ekspr. kdo vam je dovolil tu kaditi in popivati ne smete; evfem. ne morem dovoliti, da bi tako ravnal z materjo prepovedujem ti
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža vljudnost
a) pri nagovoru: dovolite, da vam iskreno čestitam; dovolite, da vam zastavim tole vprašanje; saj dovolite? je vprašal sopotnika in prisedel
b) pri seznanjanju: dovolite, moje ime je XY; dovoli, da ti predstavim svojo ženo
c) pri ugovarjanju, zavrnitvi: »Niste poskrbeli za nova delovna mesta,« je rekla novinarka. »Dovolite! Tega nisem nikoli obljubljal,« se je branil politik / ekspr. dovoli, da dvomim o tem
3. zastar. privoliti: naposled je le dovolil v ta zakon
    dovolíti si 
    upati si, drzniti si storiti kaj: dovolil si je neslano šalo; misliš, da si lahko vse dovoliš / dovolil sem si kritiko njegovega dela / kot vljudnostna fraza: dovolil bi si navesti nekaj primerov; dovolil bi si opozoriti še na to dejstvo
    ●     ne morem si dovoliti tolikšnega razkošja privoščiti
    dovóljen -a -o
    1. deležnik od dovoliti: kongres ni bil dovoljen; ali je dovoljeno vprašanje; pristopil je k mizi, vprašal: Dovoljeno? in sedel
    2. dopusten1: dovoljena hitrost; zoper odločbo je dovoljena pritožba; sam.: nogometna tekma je prešla meje dovoljenega
Terminološka
Dvojni logaritemski model
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu log-log model . Termin označuje model, ki ima odvisno spremenljivko in neodvisne spremenljivke v logaritmandu in se v tem razlikuje od pojmov, ki jih označujejo angleški termini level-log model , log-level model in level-level model . Predlagam dve poimenovanji, in sicer model log-log in model log – lo g.
Pravopis
eksemplifikácija -e ž, pojm. (á) ~ trditve ponazoritev, utemeljitev (z zgledi); števn. navesti različne ~e primere, zglede
Število zadetkov: 170