Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
suíta suíte samostalnik ženskega spola [su̯íta]
    1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi
    2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj povezanih sob, navadno razkošen
STALNE ZVEZE: baletna suita
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čútnonazóren -rna -o prid.(ū-ọ́ ū-ọ̄)
nanašajoč se na čutno nazornost: čutnonazoren jezik; čutnonazorna podoba
    čútnonazórno prisl.:
    čutnonazorno prikazovanje nasilja
SSKJ²
eidetski tudi ejdétski -a -o [ejdétski] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na eidetiko: eidetski pojav; eidetska nazornost / eidetski otroci
SSKJ²
eksáktnost -i ž (ȃ)
lastnost eksaktnega: matematična, znanstvena eksaktnost / slike, reproducirane z vzorno eksaktnostjo / eksaktnost Župančičevega izraza jasnost, nazornost
SSKJ²
jêdrost -i ž (é) knjiž.
1. čvrstost, krepkost: jedrost lic / jedrost slovenskega ljudstva / jedrost semena
2. nazornost, sočnost: jedrost izraza
SSKJ²
klénost -i ž (ẹ̄)
knjiž. čvrstost, krepkost: klenost mladega človeka / klenost značaja
// nazornost, sočnost: klenost stilnega izraza
SSKJ²
nazórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost nazornega: nazornost izražanja, pripovedovanja / nazornost razlage / predstava izgublja svojo nazornost; nazornost metafor je pesnik črpal iz ljudskega pesništva / čutna nazornost
SSKJ²
obeleževáti -újem nedov. (á ȗ) publ.
1. označevati, zaznamovati: obeleževati drevje za sečnjo
2. biti značilen, prevladujoč: razpravo obeležuje jasnost in nazornost; drugo polovico vojne obeležujejo intenzivni napadi zaveznikov
SSKJ²
pojmôvnost -i ž (ō)
lastnost, značilnost pojmovnega: pojmovnost filozofskega mišljenja, predmeta; nazornost in pojmovnost
// kar je pojmovno: iz bližine teh pojmov je treba odmisliti vsako drugo pojmovnost; beseda je vez med stvarnostjo in pojmovnostjo / to je abstraktna pojmovnost
SSKJ²
predmétnost -i ž (ẹ̑)
1. kar je, obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom: spoznavati predmetnost; simbole je pesnik vzel iz vsakdanje predmetnosti; slikar teži k upodabljanju predmetnosti / poimenovati nove predmetnosti; neživa predmetnost
2. stanje, značilnost predmetnega: predmetnost sveta; otipljiva predmetnost teles / glavna značilnost njegovih pesniških figur je predmetnost, nazornost
SSKJ²
realístičen -čna -o prid. (í)
1. ki pri mišljenju, ravnanju upošteva dejstva, uresničljive možnosti: tudi v najbolj razburljivih položajih je ostal hladen, realističen; realistična ženska s smislom za praktičnost
// ki temelji na priznavanju, upoštevanju dejstev, uresničljivih možnosti: predlog je realističen, zato ga podpiram; realistična politika; realistično obravnavanje problema
2. nanašajoč se na realiste ali realizem: realistični umetniki / portret je realističen; realistična umetnost od najstarejših dob do danes; realističen in simbolen / realistični stil / realistična nazornost / realistična filozofija; realističen in idealističen
♦ lit. realistični roman
    realístično prisl.:
    realistično ocenjevati dogodke; realistično pisan roman
SSKJ²
reliéfnost -i ž (ẹ̑)
lastnost reliefnega: barve in sence dajejo likom na sliki reliefnost / knjiž. reliefnost osrednje osebe se proti koncu izgublja plastičnost, nazornost
SSKJ²
sistemátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost sistematičnega: sistematičnost dela; nazornost in sistematičnost / v tem delu ni nobenega reda, nobene sistematičnosti
♦ ped. načelo sistematičnosti učno načelo obravnavanja snovi po določenem zaporedju, po delih, ki se potem uredijo in povežejo v urejeno celoto
SSKJ²
zaznamováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna: zaznamovati dohode do prireditvenega prostora; zaznamovati premik vojaških enot na zemljevidu; zaznamovati rob cestišča; zaznamovati žival na ušesu; zaznamovati z barvo, puščicami, zastavicami / zaznamovati drevesa za sečnjo / zaznamovati planinske poti z markacijami / ekspr. njihovo pot zaznamujejo sledovi požarov
// tako sporočiti, izraziti kaj: te besede niso zaznamovali s krožcem; s posebnimi znaki je zaznamoval, kaj naj odtisnejo z drugačnim tiskom / zaznamovati stoto obletnico pesnikove smrti s proslavo
2. biti znamenje, znak za to, kar izraža dopolnilo: ta črta zaznamuje Gorjance / ekspr.: roman zaznamuje začetek nove smeri z njim se začne; ta zbirka zaznamuje vrh pesnikovega razvoja je, predstavlja / glagoli najpogosteje zaznamujejo dejavnost ali stanje pomenijo
3. ekspr. biti značilen, tipičen za kaj: to razpravo zaznamujeta jasnost in nazornost; zadnji mesec vojne so zaznamovali močni napadi zaveznikov
4. ekspr. pustiti sledi, posledice: udarec ga je zaznamoval za zmeraj / preteklost ga je zelo zaznamovala / vojna je usodno zaznamovala njeno življenje / s tako oceno so mladostnika zaznamovali pred družbo / ti dogodki so zaznamovali ljudi s sovraštvom in nestrpnostjo
5. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zaznamovali porast proizvodnje / zaznamovati primanjkljaj v menjavi s tujino imeti / najbolj razvita gospodarstva so zaznamovala najhitrejšo rast so dosegla
6. knjiž. zapisati: zaznamovati spremembe v zemljiško knjigo; zaznamovati stroške / dogajanje, ki ga je zaznamovala kamera posnela
● ekspr. narava ga je zaznamovala z grbo bil je grbast; ekspr. smrt je zaznamovala njihove obraze na njihovih obrazih se je poznalo, da so videli mnogo mrtvih, ubitih; bili so zapisani smrti
    zaznamujóč -a -e:
    hodil je, zaznamujoč pot z vejicami
    zaznamován -a -o:
    ustaviti na zaznamovanem delu cestišča; s številkami zaznamovani listi; biti zaznamovan za vse življenje; igrati z zaznamovanimi kartami; bukev je zaznamovana za posek; vsa družina je bila zaznamovana z nesrečo
    ●     star. v oporoki je bilo vse natančno zaznamovano določeno, zapisano
    ♦     jezikosl. stilno zaznamovana beseda beseda, ki poleg stvarnih vzbuja tudi čustvene, časovne predstave ali pripada določeni zvrsti; sam.: bil je eden izmed zaznamovanih
    ♦     filoz. zaznamovano pomen, vsebina znaka

Slovenski pravopis

Pravopis
drástika -e ž, pojm. (á) nazornost, izrazitost
Pravopis
nazóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ primer
nazórni -a -o (ọ́) šol. ~ pouk
nazórnost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
obeleževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obeleževánje; (-àt) (á ȗ) publ. kaj ~ drevje za sečnjo → označevati, zaznamovati; Razpravo ~ujeta jasnost in nazornost |sta zanjo značilni|

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
nazọ́ren -ọ̄rna prid.
Celotno geslo Etimološki
nazọ́rnost – glej nazọ́ren

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
nazórnost, f. die Anschaulichkeit, Jan., Cig. (T.).
Število zadetkov: 22