Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
astrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]
    1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg
      1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
SSKJ²
blág -a -o prid., blážji (ȃ ā)
1. knjiž. poln dobrote, plemenitosti: bil je blag mož / ta človek je res blaga duša; materino blago srce / to je storil z blagim namenom
2. knjiž. nežen, mil, prijeten: slišati je bilo blage akorde; njen blagi glas; blag nasmeh / dan je bil sončen in blag; pihal je blag vetrič; blagi vonj zemlje; blaga, ugašajoča svetloba / ostal nam je v blagem spominu / iron. pesnik XY blagega spomina / blaga smrt evtanazija
3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: na blagem ovinku ga je zaneslo; letos je bila blaga zima / jopico operite v blagi milnici
    blágo prisl.:
    mati ga je blago opomnila; blago dišeč zrak; blago valovita pokrajina; sam.: vse, kar je lepega in blagega
búc búca in bùc búca samostalnik moškega spola [búc] in [bùc]
    1. ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom
    2. kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom
      2.1. kot medmet ponazarja trk dela telesa, navadno glave, v kaj trdega
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. buc ‛udarec po vodni površini’ in medmet ob trku glave z dojenčkom, iz *butьcati iz *butati - več ...
Svetokriški
cartan -a prid. ljub, nežen: gdu je lepshi kakor naſh zartani im. ed. m dol. Iesus ǀ koku ſi ti lepi, inu zartani im. ed. m dol. Mladenizh v' leto puszhavo prishal ǀ Ena lepa, mlada, zartana im. ed. ž vduva … shlishi govorit od letiga Generala ǀ Maſhniku ſerze ſe omezhy videozh tu zartanu im. ed. s deteze v'takorshni revi ǀ dusha tvoje lube zartane rod. ed. ž Mattere ǀ Nashimu zartanimu daj. ed. m JESVSV uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ Gdu je bil dal serze, inu muzh tej zartani daj. ed. ž Gospej Iudit ǀ je vidila na Chriſhu respetiga ſvojga Zartaniga tož. ed. m ži. Synu ǀ ſo suoje zartane tož. mn. ž Neveste sapustili ǀ de bi taistu v'ſvoijh S. Zartanah mest. mn. rokah dershal ← nem. zart ‛nežen’
Celotno geslo eSSKJ16
cartan -a -o pridevnik
1. ki ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2. ki vzbuja občudovanje zaradi
2.1 lepote, popolnosti; SODOBNA USTREZNICA: lep
2.2 nežnosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen
2.3 prijetnosti, blagosti; SODOBNA USTREZNICA: prijeten, blag
3. ki zaradi mladosti, nedoraslosti ne dosega navadne stopnje moči, izkušenosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen, šibek
FREKVENCA: 23 pojavitev v 9 delih
SSKJ²
cártkan -a -o prid. (ȃ)
pog., ljubk. mil, nežen: oženil se je z lepo, cartkano stvarco
Pravopis
cártkan -a -o; bolj ~ (ȃ) manjš., neknj. pog. mil, nežen
Celotno geslo Etimološki
crkljáti -ȃm nedov.
SSKJ²
čád -a m (ȃknjiž.
1. prosojna, rahla meglica: nad kopnečimi snežišči se dviga čad; modrikast čad trepeta v parku; gozdovi so odeti v nežen čad; jutranji čad
2. dim: iz dimnikov se vije čad; črni čad plamenice / kuhinjski čad sopara, sopuh
// saje: v predorih se na obleko seseda čad
SSKJ²
delikáten -tna -o prid., delikátnejši (ȃs širokim pomenskim obsegom
1. neprijeten, težaven, kočljiv: najti izhod iz delikatnega položaja; vzgoja je delikatna stvar; pogovor se je bližal najdelikatnejši točki; njegovo delo je odgovorno in delikatno; dotaknila sta se delikatnega vprašanja / v romanu opisuje zelo delikatne situacije
2. nežen, rahel, občutljiv: to je delikaten človek / barve v delikatnih tonih / knjiž. sodniki so bili zelo delikatni do njega rahločutni, obzirni
3. knjiž. okusen1, slasten: delikatna juha, riba
    delikátno prisl.:
    zadevo je treba delikatno urediti; izraža se delikatno izbrano, lepo
Celotno geslo Sinonimni
dotík -a m
kratkotrajno, popolno približanjepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. dotikljaj
Terminološka
Dregljaj
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin nudge , ki v psihologiji označuje blag dražljaj, ki pri ljudeh spodbuja zaželeno vedenje (v nasprotju s prepovedmi nezaželenih ravnanj), npr. nagrajevanje kadilcev za opuščanje kajenja.
Celotno geslo Pohlin
drobčkannepopoln podatek [drȏbčkannepopoln podatek] (drobečkan, drobčikan) pridevnik

zelo majhen, drobčkan, majčken, nežen

SSKJ²
drôben1 tudi drobán drôbna -o tudi prid., drobnêjši (ó ȃ ó)
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce / drobno pecivo; drobno pohištvo manjši lesni izdelki / hoditi z drobnimi koraki; pren. še vedno ima drobno upanje
// pri manjših okroglih stvareh ki ima razmeroma majhne razsežnosti; ant. debel: drobne grozdne jagode; drobne kaplje; drobno koruzno zrno / opazovala ga je s svojimi drobnimi črnimi očmi
// ekspr. slaboten, šibek, nežen: majhen, droben otrok; bila je drobno, plaho dekletce / dotaknila se ga je s svojimi drobnimi prstki; ta kroj je primeren le za drobne postave / droben glasek; v dolini se je prižgalo tisoč drobnih luči; pren. droben nasmešek se ji je razlil po obrazu
2. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma majhno razsežnost; tanek: drobna knjižica; drobno stebelce / za to bi bili boljši bolj drobni žebljički
// ki ima glede na dolžino razmeroma majhen obseg, premer: drobna breza, palica / z drobnimi črkami napisan naslov; drobna črta / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
3. ki sestoji iz razmeroma majhnih enot; ant. debel: letos je krompir precej droben; droben pesek; drobno sadje; droben, suh sneg
4. ki se mu zaradi nevažnosti pripisuje majhen pomen: drobni prepiri; drobne vsakdanje skrbi; drobne ljubezenske zgodbe / bil je že večkrat zaprt zaradi drobnih tatvin / razstava je bila najavljena med drobnimi novicami; drobna dela
5. ki se v manjšem obsegu in z razmeroma majhno ekonomsko osnovo ukvarja s kako dejavnostjo: drobni obrtnik, posestnik, proizvajalec / drobni kapitalist, lastnik / drobna blagovna proizvodnja; drobno kmečko gospodarstvo
● 
droben denar drobiž; ekspr. raztrgati na drobne kosce čisto, popolnoma; ekspr. tako so se tepli, da je bilo vse drobno zelo, hudo so se tepli
♦ 
soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; strojn. drobni navoj navoj, ki ima razmeroma majhen profil; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene
    drôbno in drobnó prisl.:
    drobno hoditi; drobno pokašljevati; drobno prši; drobno zmlete drobtine; drobno karirasto blago
    drôbni -a -o sam.:
    tisti drobni ga je udaril; na drôbno in na dróbno kupovati, prodajati na drobno; na drobno mleti, sekljati; šalj. on se na drobno ženi ima ljubezenske odnose z več osebami istočasno ali v kratkih časovnih presledkih; trgovina na drobno trgovina, ki preprodaja blago neposredno potrošnikom v manjših količinah
Celotno geslo Etimološki
džȋudžȋcu -a m
Celotno geslo Etimološki
džȗdo -a m
Celotno geslo Pohlin
fajn [fȃjn] pridevnik

tanek, drag, dragocen, nežen

PRIMERJAJ: fin

Celotno geslo Etimološki
fȇr neskl. prid.
Celotno geslo Pohlin
fin [fȋn] pridevnik

koroško tanek, drag, dragocen, nežen

PRIMERJAJ: fajn

Število zadetkov: 85