Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
ne (n') člen., F408, alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu na neſſe; asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; barba impena, ne pozheſſana brada; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; carere, neimeti; discredere, neverjeti; falsiparens, ne pravi ozha; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná; ignorare, neṡnati, nevméti; illachrybilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri nemore govoriti; nolle, nehotéti; nolo, n'hozhem; non audere, neſmeiti; non curare, nemarati, neroditi; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne; renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe, ſe upirati; renuit, je odpovédal, n'hozhe; reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu n'hozhe délati; sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; sine, pres, ne; prim. hoteti
Vorenc
Vorenc
Vorenc
nezvest (ne zvest) prid., F5, infidelis, -le, neoveren, neṡveiſt, neovernik; infidus, -a, -um, neṡvéſt, katerimu nei ṡavupati; inofficiosus, -a, -um, neṡvéſt, v'ſuojm opravili, ne vſluṡhezhi, nefliſſig; insincerus, fólṡh, nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih; perfidus, -a, -um, nevèrin, neṡveiſt, neoverin
Vorenc
negoden (ne goden) prid., F4, abortinus, -a, -um, negodn; abórtus, -us, mertou, negodni, ne ratani porod; immaturus, -a, -um, neṡrél, negoden, vel negodán; vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
Vorenc
Vorenc
zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti
Vorenc
zastopiti dov., F16, acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛaſtopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe, ſe na vezh pooti ẛaſtopi; comprehendere, popaſti ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ṡaſtopiti; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; hallucinari, vel allucinari, motiti ſe, ene rizhy prov ne ṡaſtopiti; inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati ṡaſtopiti; intellegitur, ſe ṡaſtopi; intelligens, kateri ṡaſtopi; intelligere, ṡaſtopiti; ironia, -ae, govorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſeda; pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti; percallere, dobru ṡnati, dobru ṡaſtopiti; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; perputare, dat eno reizh dobru ṡaſtopiti, ali reṡodéti; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati
Vorenc
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
Vorenc
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
Vorenc
oben zaim., F29, atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; avius locus, kir nei obeniga poota; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe imèti; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non extat alius, nei obeniga druṡiga; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; ullus, -a, -um, oben; prim. obeden
Vorenc
nehati dov., F14, ceſsare, nehati, jenîati; conceſsare, nehati, jenîati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; continuare, v'vednu rovnati, ne nehati; desinere, nehati, jenâti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; destertere, od herzhanîa nehati; destituere, nehati, vun ſpuſtiti; detonare, tudi nehati od garmenîa; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vsèti, ali darshati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; instare, nejenîati, ne nehati, perganîati; intermittere, popuſtiti, nehati; preces destituere, nehati moliti; supersedere, pozhakati, ſe pomiſlovati, nehati, puſtiti, ſe ne podſtopiti
Vorenc
dopustiti dov., F6, concedere, perpuſtiti, dovoṡzhiti, dopuſtiti, derlabati, dodeiliti; copiam facere, dopuſtiti; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; praepedire, obraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; sino, sinere, puſtiti, dopuſtiti
Vorenc
gvišen prid., F23, armelausia, enu gviſhnu oblazhilu; axioma, poglaviti navúk, enu gmain, inu vekſhi deil gorivṡètu govorjenîe, ali gviſhnu rezhenîe; certus, -a, -um, gviſhin, gotou; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo; hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14; indubitabilis, -le, nezviblajozh, gviſhen; indubitatus, -a, -um, gviſhen, nezviblajozhi de bi timu takú ne bilú; manifestarius, -a, -um, ena gviſhna, inu ozhitna reizh, katera ſe ne more ṡkriti; moratorius, -a, -um, ṡaṡhihranîe plazhila v'enim gviſhnim zhaſſu eniga perpuṡzheniga odlaṡhka; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; pectora certa, gviſhen inu obſtojezh; perfidelis, cilú ṡveiſt, inu gviſhen; perspicuus, -a, -um, ozhitin, inu gviſhin; ratus, -a, -um, poterjen, gotou, gviſhin, [poznejši pripis:] fermato, approvato, confermato, constante; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu; sacoma, -matis, ena gviſhna mèra, ali vaga; scachia, -ae, gviſhna ygra, ṡhkak; sincecerus, -a, -um, zhiſt, rèdlih, gviſhin, pravizhniga ſerzá; stati reditus, gviſhni perhodki; status, -a, -um, ſtánovit, gviſhin, poſtavlen de ne pade
Vorenc
majhen prid., F169, aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt; atriolum, enu maihinu dvoriszhize; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; curtus, -a, -um, kratik, maihin; dieicula, en kratek dán, en maihen zhaṡ, maihin dán; ebriolus, en maihen pyanez; exilis, tenák, maihin, ſúh; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; parvus, -a, -um, maihen; paulus, maihin; peculiolum, enu maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe; prim. mali
- manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
- manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši sam.
- najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
Vorenc
merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč
Vorenc
mir m, F23, caduceator, en ſel, kateri ẛa myr proſſi, ali gliha, reṡlozhnik; caduceus, -ei, ena beila palizhiza, katero ty ſly noſſio, kadar hozheio myr ſturiti; caducifer, kateri eno takeſhno palizhizo ẛa volo mirú noſſi; conciliare pacem, myr ſturiti; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; dextras accipere, myr ſturiti. 1.Mach:13; firmator pacis, kateri ſtanovitnu myr poterdi; infida pax, neobſtojezhi myr, ne ṡavupliu myr; inquietare, boleſtrati, boleſtrovati, myrú ne dati, ṡabavlati; inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma myrú; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacem inire, ſe pomyriti, myr ſturiti; pacifer, -a, -um, kar myr parneſſe; pacifica, offri ṡa myr; pacificator, -ris, ſpravlaviz, kateri v'mei nékaterimi myr déla, ali ſtury; pacificatorius legatus, en ſel, kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pax, -cis, myr; pax explorata, en gviſhen, inu ṡaṡhihran myr; sectari pacem, myr lubiti; tranquilitas, tihoſt, tihota, myr, mehkota, cilú tihu; vexare, kumrati, fopati, britkúſt sadéti, ſpodélati, poſſati, myru nedati; vexator, kateri myrú ne da, poſſa, inu kumrá; prim. z'mirom
Vorenc
nenasitljiv prid., F3, inexaturabilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi; inexplebilis, -le, nenaſitliu, kateri ſe ne more napolniti; insatiabilis, -le, insaturabilis, nenaſitliu, kateri ſe ne more naſititi
Vorenc
nerazlagljiv prid., F2, inenodabilis, -le, nereṡlagliu, ne odvoṡlani, katerimu ſe ne more dati ṡaſtopiti; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu[!], kateri ſe ne more iṡlagati
Vorenc
nikar prisl., F66, chersina, ṡkledniza ẛhaba na ſuhim, nikár v'vodi; exoletus, -a, -um, nikar vezh v'navadi; factitius, -a, -um, s'rokami ſturjen, inu nikar po naturi; haud, ne, nikár; minimè, nikakur, cilú nikár; ne, ne nikár; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; nequaquam, kratku nikár, nikaker, cilu nikár, po eben poot nikár; pronomen, tú pravu imè, inu nikar preimik
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 34
- Naslednja »
Število zadetkov: 672
Dostopnost