Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
prebiválišče, n. der Aufenthaltsort, der Wohnort, der Wohnsitz; nebesa, p. svetnikov; tudi: prebivalíšče.
Pleteršnik
vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.-M., C.; studenec na vago, Fr.-C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
Pleteršnik
gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.-Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
Pleteršnik
li 1., conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj-Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
Pleteršnik
nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.-C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.-C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.-Valj. (Rad); iz nebes priti.
Pleteršnik
neli, I. conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
Pleteršnik
pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras-Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.-C.; pékəł, Št., ogr., kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.-Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež (Dol.)-Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
Pleteršnik
pǫ́jti, pǫ́jdem, vb. pf. gehen, fortgehen, Alas., C.; pusti tvojega hlapca v miru p., Krelj; v nebesa p., Trub.; p. na vojsko, Dalm.; p. s pravega pota, vom rechten Wege abirren, Dict.; h Kristusu p., Jsvkr.; p. bo tudi meni, auch ich werde gehen müssen, jvzhŠt.; — pojdem, ich werde gehen; pojdi, -ita, -ite, geh, gehet! (tudi: pójdem, pọ̑jdem, Valj. [Rad]).
Pleteršnik
prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
Pleteršnik
Pleteršnik
tróbọ, -ę̑sa, n. oslovska trobesa ne gredo v nebesa, des Esels Stimme reicht nicht in den Himmel, Z., Npreg. (Ist.).
Pleteršnik
zastǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) vertreten: pot komu z., jemandem in den Weg treten, Mur., Cig.; zajca v grmu z., Z.; — 2) hineintreten: z. v nebesa, in den Himmel fahren, C.; — kri je zastopila pod kožo, die Haut ist mit Blut unterlaufen, Cig.; — 3) z. se koga, česa, vor jemandem, etwas Respect bekommen, C.; Rücksicht nehmen, verschonen: smrt se nikogar ne zastopi, ogr.-C.; — 4) (pf. in impf. = umeti, razumeti, verstehen; z. se, sich verstehen, in Eintracht leben; — neslovansko).
Število zadetkov: 14
Dostopnost