imobilízem -zma m (ī)
publ. nedejavnost, nedelavnost, negibnost: v tem trenutku je imobilizem nedopusten / imobilizem filozofije
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
inêrcija -e ž (é)
1. knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost: boriti se proti inerciji; družbena, duhovna inercija
2. fiz. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti; vztrajnost: zakon inercije; pren., knjiž. inercija stare miselnosti; njuna zveza je trajala samo še po zakonu inercije
1. knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost: boriti se proti inerciji; družbena, duhovna inercija
2. fiz. lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti; vztrajnost: zakon inercije; pren., knjiž. inercija stare miselnosti; njuna zveza je trajala samo še po zakonu inercije
Pravopis
inêrten -tna -o; -ejši -a -e (ȇ; ȇ) neobč. ~ človek lenoben, nedelaven
inêrtni -a -o (ȇ) ~o stanje
inêrtnost -i ž, pojm. (ȇ) neobč. lenobnost, nedelavnost
inêrtni -a -o (ȇ) ~o stanje
inêrtnost -i ž, pojm. (ȇ) neobč. lenobnost, nedelavnost
SSKJ²
inêrtnost -i ž (ȇ)
knjiž. lenobnost, nedelavnost: inertnost društvenih članov / družbena duhovna inertnost; inertnost v kulturnem življenju / upreti se inertnosti v vseh oblikah / publ. zaradi inertnosti množice se ta težnja ni mogla uveljaviti
knjiž. lenobnost, nedelavnost: inertnost društvenih članov / družbena duhovna inertnost; inertnost v kulturnem življenju / upreti se inertnosti v vseh oblikah / publ. zaradi inertnosti množice se ta težnja ni mogla uveljaviti
SSKJ²
nè... predpona v sestavljenkah (ȅ)
za izražanje
a) zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec, nedeloven
b) nasprotja tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren, nedomačnost
c) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven, nedelavnost; prim. nepre...
za izražanje
a) zanikanja tega, kar je pomen osnovne besede: neameriški, nedelavec, nedeloven
b) nasprotja tega, kar je pomen osnovne besede: neblagoven, nedenaren, nedomačnost
c) manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: neambiciozen, nedelaven, nedelavnost; prim. nepre...
Pravopis
SSKJ²
nèdélavnost -i ž (ȅ-ẹ́)
lastnost nedelavnega človeka: njegovo nedelavnost je opravičevala z bolehnostjo / brezbrižnost in nedelavnost
lastnost nedelavnega človeka: njegovo nedelavnost je opravičevala z bolehnostjo / brezbrižnost in nedelavnost
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Prekmurski
nèdélavnost -i ž nedelavnost, lenoba: komi Vougri za volo nyegove nedelavnoszti na spot vida právijo KOJ 1848, 72
Besedje16
SSKJ²
nèdélo -a s (ȅ-ẹ́)
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali
// knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu
nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od dela: duševno delo in nedelo / od nedela ne more biti utrujen / za nedelo ga ne bodo nikjer plačevali
// knjiž. nedelavnost, neprizadevnost: daleč naokrog je bil znan po svojem nedelu
SSKJ²
očítati1 -am nedov. (ī)
1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa očital; pomagal mi je do zaposlitve, vendar mi je to že večkrat očital; ekspr. vsak kos kruha mu je očitala
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati na kaj negativnega pri kom: očitati komu lenobo, malomarnost; očitali so mu, da ne opravlja svojih dolžnosti; ni mu očitala, le prosila ga je; jokaje, s pogledom očitati
// dolžiti koga česa: očitali so mu krajo, nezvestobo, potvorbo; po nedolžnem očitati komu kaj
● ekspr. tej sliki ni kaj očitati je dobra; iron. prizadevnosti pri delu mu ni mogoče očitati ni prizadeven
1. opozarjati na storjeno uslugo, pričakujoč hvaležnost: najprej mu je dal, potem pa očital; pomagal mi je do zaposlitve, vendar mi je to že večkrat očital; ekspr. vsak kos kruha mu je očitala
2. z nezadovoljstvom, nejevoljo opozarjati na kaj negativnega pri kom: očitati komu lenobo, malomarnost; očitali so mu, da ne opravlja svojih dolžnosti; ni mu očitala, le prosila ga je; jokaje, s pogledom očitati
// dolžiti koga česa: očitali so mu krajo, nezvestobo, potvorbo; po nedolžnem očitati komu kaj
● ekspr. tej sliki ni kaj očitati je dobra; iron. prizadevnosti pri delu mu ni mogoče očitati ni prizadeven
- očítati si
čutiti krivdo zaradi česa: do smrti bi si očital tako nepoštenost; očita si, ker jim ni pomagal
● ekspr. pri tem si pa res nimam kaj očitati storil sem vse, kar sem mogel
- očitáje :
očitaje pogledati, reči
- očitajóč -a -e:
ošteval ga je, očitajoč mu nedelavnost; očitajoč pogled
- očítan -a -o:
opravičiti očitani prekršek; večkrat očitana stvar
SSKJ²
pasivízem -zma m (ī)
nedejavnost, nedelavnost: izogibati se pasivizma; preprečevati pasivizem mladine
nedejavnost, nedelavnost: izogibati se pasivizma; preprečevati pasivizem mladine
Pravopis
SSKJ²
pasivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral
spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral
Pravopis
pasivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; pasivizíranje (ȋ) |spraviti v nedejavnost, nedelavnost|: koga Bolezen jih je pasivizirala
pasivizírati se -am se (ȋ) |postati nedejaven, nedelaven|
pasivizírati se -am se (ȋ) |postati nedejaven, nedelaven|
SSKJ²
pasívnost -i ž (ȋ)
nedejavnost, nedelavnost: boriti se proti pasivnosti; duševna, gospodarska, politična pasivnost; pasivnost množic / pasivnost učencev pri pouku nesodelovanje, nerazgibanost
♦ ekon. pasivnost nekaterih področij
nedejavnost, nedelavnost: boriti se proti pasivnosti; duševna, gospodarska, politična pasivnost; pasivnost množic / pasivnost učencev pri pouku nesodelovanje, nerazgibanost
♦ ekon. pasivnost nekaterih področij
SSKJ²
pripísati in pripisáti -píšem dov., pripíšite (í á í)
1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti
2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti
b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici
● ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv
1. dodatno, zraven napisati: pripisati pripombo; pripisati nekaj vrstic k pismu / pripisati obresti h glavnici povečati jo za obresti
2. z dajalnikom izraziti, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec česa: rop so pripisali skupini mladoletnikov; nihče mu ne bi pripisal takega ravnanja / anonimno pismo so pripisali njej / njegovo ravnanje lahko pripišemo neizkušenosti
b) nosilec kake lastnosti: pripisali so mu neiskrenost, nedelavnost; njemu ne bi pripisal, da je strahopeten / članku ni mogoče pripisati nestrokovnosti; pripisati knjigi večji pomen, kot ga ima v resnici
● ekspr. to pripiši kar sam sebi, na svoj račun sam si kriv
- pripísan -a -o:
pripisane oznake / kot opomba pozneje pripisano [P. p.]
Pravopis
pripísati in pripisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) kaj k/h čemu ~ nekaj vrstic k pismu; pripisati komu/čemu kaj ~ vajencu nedelavnost
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost