Zadetki iskanja
ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje
knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana
- nèdovóljno prisl.:
nedovoljno oblečen
ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen / neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur
- nèupravíčeno prisl.:
neupravičeno grajati, kaznovati
1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je postavil na zadnje noge; sprednje in zadnje kolo
2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim: priti do zadnje hiše v vasi; sedeti v zadnji klopi; zadnje vozilo v koloni / zadnja postaja tramvaja končna
3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov: zadnje dejanje drame; zadnje poglavje knjige
// ki je glede na potek dela na najvišji, zaključni stopnji: zadnji pregled besedila pred tiskom; zadnje priprave na predstavo
// ki je glede na odločanje na najvišji, zaključni stopnji: obravnavati vprašanje na zadnji instanci
4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa: porabiti zadnji denar; izpil je zadnje kaplje vina; zamesiti kruh iz zadnje moke v vreči / ranjenec je z zadnjimi močmi lezel po gozdu; uporabili so še zadnje sredstvo, izsiljevanje / ekspr. v njem je ugasnila zadnja iskrica upanja / bataljon se je boril do zadnjega moža
5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega: zadnji dan v letu, mesecu; v zadnjih letih življenja se je zelo spremenil / prvi in zadnji krajec
// za katerim ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega sploh: narediti zadnji izpit; zadnji letnik; zadnja knjiga, ki jo je izdal / na predavanje sta prišla zadnja
6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim: zadnji čas je bolj malo slišati o njem; zadnjo noč je slabo spala preteklo; v zadnjem četrtletju so se izgube povečale; v zadnjih treh letih je napredovala
// ki obstaja, se pojavlja najbližje času govorjenja ali v njem: slediti zadnjim dosežkom v znanosti; biti oblečen po zadnji modi / članek v zadnji številki revije; zanimale so ga zadnje vesti o nesreči
7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti: zadnji trenutek mu je pomagal / zadnji čas je, da se kaj spremeni
8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več: na turnirju so bili zadnji; po uspehu je bil zadnji v razredu; na tekmovanju je zasedla zadnje mesto
// ki je po pomembnosti na najnižji stopnji: otroci so mu zadnja skrb / ekspr. on je zadnja oseba, na katero bi bili lahko ljubosumni
9. nazadnje omenjeni: telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, plavanje, vplivajo na zdravje. To velja zlasti za zadnjo dejavnost; potrebni sta vestnost in poštenost, zadnje lastnosti pa on nima
10. ki je dokončen in nepreklicen: to je zadnja cena, ceneje ne damo
11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: dvorano so napolnili do zadnjega kotička; ujemati se do zadnjega milimetra; vrnil sem mu do zadnje pare ves denar; biti moker do zadnjega vlakna popolnoma, čisto / premisliti do zadnje podrobnosti
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; vznes. zadnji dom grob; vznes. v tujini je našel zadnji dom umrl je; evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; pog. avtomobil na zadnji pogon s pogonom na zadnja kolesa; vznes. iskati zadnji smisel bistven, najgloblji; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost; zadnja beseda ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; star. zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat; ekspr. odbila mu je zadnja ura umrl je; ekspr. zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priti skozi zadnja vrata skrivaj; na nedovoljen, neprimeren, nezakonit način; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko
♦ avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; jezikosl. zadnji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v zadnjem delu ustne votline; lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena; obrt. zadnji vbod vbod pri ročnem šivanju, pri katerem sega nit nazaj do polovice vboda pred njim; pravn. zadnji opomin pred tožbo; rel. zadnja popotnica obhajilo za umirajoče; zadnja večerja večerja, ki jo je imel Jezus Kristus z apostoli dan pred svojo smrtjo
- zádnji -a -e sam.:
nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli zadnji; diplomirala je med zadnjimi; zadnji iz tega rodu; ni še rekel zadnje zadnje besede; pog., ekspr. brcniti koga v (ta) zadnjo zadnjico; nekaj jo teži ali pa je bolna. To zadnje trdi sama; ekspr. boriti se do zadnjega do konca življenja, do smrti; do zadnjega je upala, da pride do zadnjega trenutka; ekspr. vzeli so jim vse do zadnjega popolnoma vse; ekspr. končali so vsi – od prvega do zadnjega; komaj shajamo od prvega do zadnjega (v mesecu); star. k zadnjemu še nekaj besed o pesniku nazadnje; bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi
1. narediti koga bogatega: kupčije so ga obogatile; obogatiti se na nedovoljen način
2. številčno povečati, pomnožiti: knjižnico so obogatili z novimi primerki
3. izboljšati kakovost, vrednost: obogatiti hrano z dodatki; z gnojenjem se zemlja obogati / to delo bo obogatilo našo literaturo; na potovanjih je obogatil svoje znanje; publ. svečanost so obogatili z akademijo
- obogatèn -êna -o:
vitaminsko obogatena hrana; vrnil se je obogaten z novimi izkušnjami
♦ metal. obogateni uran uran, ki vsebuje okoli 90 odstotkov v nuklearne namene uporabnega izotopa; obogatena ruda ruda, iz katere je odstranjen večji del nekakovostnih sestavin
1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto
// s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel
// skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca
2. pravn. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca
3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina
4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slovenistiko
● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili
- prepísan -a -o:
prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano
1. na novo, bolje pisati: prepisovati s koncepta / nalogo že prepisuje na čisto
// s pisanjem prenašati s tuje predloge: natančno je prepisoval besede s table
// skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: učencem ni dovolil prepisovati
2. vpisovati na drugo ustanovo: otroke so prepisovali na druge šole
● v srednjem veku so knjige prepisovali jih razmnoževali s prepisovanjem; ekspr. prepisovati tuje pesnike zelo jih posnemati
skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / dokumentarni film je iztihotapil podjetni snemalec
- iztihotápiti se ekspr.
skrivaj, neopazno oditi: bos se je iztihotapil iz hiše; iztihotapili so se na cesto
skrivaj, na nedovoljen način odnašati, spravljati iz česa: zdravila so iztihotapljali skozi okna / iztihotapljal je devize v tujino
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja: učenci, ki napišejo dober plonk, velikokrat ugotovijo, da ga pri testu sploh ne potrebujejo; v prid. rabi: plonk listek
pog. skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog; prepisovati: učenci so bili kaznovani, ker so plonkali
listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri (pisnem) preverjanju znanja: pri izdelovanju plonkca uporablja barvne svinčnike; plonkec za slovenščino; besede, rešene naloge na plonkcu; zapiski in plonkci / plonkec za izpit
skrivaj, na nedovoljen način prenesti, spraviti
a) čez državno mejo: pretihotapiti orožje / ukradel je konja in ga pretihotapil čez mejo / pretihotapiti vohuna
b) kam sploh: pretihotapiti pismo v zapor
● ekspr. pretihotapil je steklenico v sobo skrivaj, neopazno prenesel
- pretihotápiti se ekspr.
skrivaj, neopazno priti: pretihotapiti se do hiš, v sotesko; kot tat se je pretihotapil v sobo
- pretihotápljen -a -o:
pretihotapljena mamila; pretihotapljeno sporočilo
skrivaj, na nedovoljen način prenašati, spravljati čez državno mejo: pretihotapljati radijske aparate / pretihotapljati ljudi
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje
b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo
- pritihotápiti se ekspr.
skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist
- pritihotápljen -a -o:
pritihotapljena mamila
kdor skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: izslediti tihotapce; tihotapec orožja; tihotapec z mamili; zbirališče tihotapcev
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
a) čez državno mejo: zaprli so ga, ker je tihotapil; tihotapiti mamila, orožje / tihotapiti iz tujine; tihotapiti blago čez mejo
b) kam sploh: tihotapiti orožje upornikom; tihotapiti pisma v zapor
- tihotápiti se ekspr.
skrivaj, neopazno iti: počasi se je tihotapil iz sobe; tihotapiti se k vratom, na podstrešje; tihotapiti se po stopnicah; tihotapil se jim je za hrbet
// neopazno prihajati: sončna svetloba se v ozkih curkih tihotapi skozi špranje; v sobo se tihotapi vonj po hrani / vanj se tihotapi strah
- tihotápljen -a -o:
tihotapljeni diamanti; prodajalci tihotapljenega blaga
ženska, ki skrivaj, na nedovoljen način prinaša, spravlja kaj čez državno mejo: kaznovati, odkriti tihotapko; tihotapka cigaret
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo v državo: vtihotapiti mamila; vtihotapiti prepovedane knjige v državo / vtihotapiti čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapiti orožje v zapor / vtihotapiti študente brez vstopnic v gledališče / vtihotapiti nasprotnike v organizacijo; pren. vtihotapiti tujo ideologijo
- vtihotápiti se ekspr.
1. skrivaj, neopazno priti v kaj: vtihotapiti se v hišo skozi okno; vtihotapiti se v shrambo
// skrivaj, neopazno vključiti se: v razvojni oddelek so se vtihotapili vohuni
2. nezaželeno pojaviti se v čem: v državo se je vtihotapila korupcija; v knjigo se je vtihotapilo več napak
● ekspr. vtihotapila se je v vsako njegovo misel nenehno je mislil nanjo; ekspr. vtihotapil se ji je v srce znal si je pridobiti njeno naklonjenost, ljubezen; ekspr. v njeno srce se je vtihotapil obup postala je obupana
- vtihotápljen -a -o:
vtihotapljeno žganje
skrivaj, na nedovoljen način prinašati, spravljati
a) čez državno mejo v državo: vtihotapljati prepovedane knjige; vtihotapljati mamila v državo / vtihotapljati čez mejo
b) v kaj sploh: vtihotapljati alkoholne pijače v tovarno / kukavica vtihotaplja jajca v gnezda drugih ptic / vtihotapljati slepe potnike pod ladijski krov / obveščevalne službe povsod vtihotapljajo svoje ljudi; pren. vtihotapljati svoje nazore
- vtihotápljati se ekspr.
1. skrivaj, neopazno prihajati v kaj: vtihotapljati se pri stranskih vratih / v stanovanje se vtihotaplja droben prah
2. nezaželeno pojavljati se v čem: počasi se vtihotapljajo tuji običaji
● ekspr. v njeno srce se vtihotaplja nemir postaja nemirna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »