Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Enostavni objekt
V Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?
Celotno geslo Etimološki
hārem -a m
SSKJ²
iztihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način odnesti, spraviti iz česa: iztihotapiti pismo iz zapora; iztihotapiti blago čez mejo / dokumentarni film je iztihotapil podjetni snemalec
    iztihotápiti se ekspr.
    skrivaj, neopazno oditi: bos se je iztihotapil iz hiše; iztihotapili so se na cesto
SSKJ²
iztihotápljati -am nedov. (á)
skrivaj, na nedovoljen način odnašati, spravljati iz česa: zdravila so iztihotapljali skozi okna / iztihotapljal je devize v tujino
Pravopis
kóntraindicíran -a -o (ọ̑ȋ) zdrav. Morfin je pri tej bolezni ~ |nedovoljen|
kóntraindicíranost -i ž, pojm. (ọ̑ȋ) zdrav.
Prekmurski
nèdopǜščeni -a -o prid. nedovoljen: ka naj sze v-soláj nedopüscsene knige ne nücajo AIP 1876, br. 2, 2
SSKJ²
nèdovóljen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni dovoljen, ni dopusten: nedovoljene gradnje; voziti z nedovoljeno hitrostjo; uporabljati nedovoljena sredstva / njegovo pričevanje se spreminja v nedovoljeno podtikanje
SSKJ²
nèdovóljen2 -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
knjiž. nezadosten: nedovoljna prehrana
    nèdovóljno prisl.:
    nedovoljno oblečen
Pravopis
nèdovóljen -a -o (ȅọ́) voziti z ~o hitrostjo; uporabljati ~a sredstva prepovedana
nèdovóljenost -i ž, pojm. (ȅọ́)
Celotno geslo Sinonimni
nèdovóljen -jna -o prid.
GLEJ SINONIM: pomanjkljiv
Pleteršnik
nedovǫ́ljen 1., adj. unerlaubt, unstatthaft.
Pleteršnik
nedovǫ́ljən 2., -ljna, adj. 1) unzulänglich, ungenügend, Cig., Jan.; — 2) = nezadovoljen, unzufrieden, V.-Cig., Jan.
SSKJ²
nèupravíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljen / neprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur
    nèupravíčeno prisl.:
    neupravičeno grajati, kaznovati
SSKJ²
obogatíti -ím dov., obogátil (ī í)
1. narediti koga bogatega: kupčije so ga obogatile; obogatiti se na nedovoljen način
2. številčno povečati, pomnožiti: knjižnico so obogatili z novimi primerki
3. izboljšati kakovost, vrednost: obogatiti hrano z dodatki; z gnojenjem se zemlja obogati / to delo bo obogatilo našo literaturo; na potovanjih je obogatil svoje znanje; publ. svečanost so obogatili z akademijo
    obogatèn -êna -o:
    vitaminsko obogatena hrana; vrnil se je obogaten z novimi izkušnjami
     
    metal. obogateni uran uran, ki vsebuje okoli 90 odstotkov v nuklearne namene uporabnega izotopa; obogatena ruda ruda, iz katere je odstranjen večji del nekakovostnih sestavin
Pravopis
obogatíti -ím dov. obogátil -íla, nam. obogatít/obogatìt; obogatênje; drugo gl. bogatiti (í/ȋ í) koga/kaj Kupčije so ga obogatile; obogatiti kaj z/s čim ~ hrano z dodatki
obogatíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ na nedovoljen način
SSKJ²
plònk plônka m (ȍ ȏpog.
1. nedovoljeno prepisovanje pri pisnem preverjanju znanja: namišljeni intervju s strokovnjakom za plonk
2. listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri pisnem preverjanju znanja: učenci, ki napišejo dober plonk, velikokrat ugotovijo, da ga pri testu sploh ne potrebujejo; v prid. rabi: plonk listek
SSKJ²
plônkati -am nedov. (ȏ)
pog. skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog; prepisovati: učenci so bili kaznovani, ker so plonkali
Celotno geslo Etimološki
plȏnkati -am nedov.
SSKJ²
plônkec -kca m (ȏpog.
listek s povzeto učno snovjo, s katerim si učenec na nedovoljen način pomaga pri (pisnem) preverjanju znanja: pri izdelovanju plonkca uporablja barvne svinčnike; plonkec za slovenščino; besede, rešene naloge na plonkcu; zapiski in plonkci / plonkec za izpit
Svetokriški
pranost ž Koku tedaj vy ſlabe shene katere od nature h'tej nezhiſtoſti ſte mozhnu nagnene, bote sauppale nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost tož. ed. dellat (II, 513 s.) Verjetno tiskarska napaka namesto → prijaznost, ki v zvezi z delati pomeni ‛imeti nedovoljen ljubezenski odnos’.
Število zadetkov: 35