Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
nehati dov., F14, ceſsare, nehati, jenîati; conceſsare, nehati, jenîati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; continuare, v'vednu rovnati, ne nehati; desinere, nehati, jenâti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; destertere, od herzhanîa nehati; destituere, nehati, vun ſpuſtiti; detonare, tudi nehati od garmenîa; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vsèti, ali darshati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; instare, nejenîati, ne nehati, perganîati; intermittere, popuſtiti, nehati; preces destituere, nehati moliti; supersedere, pozhakati, ſe pomiſlovati, nehati, puſtiti, ſe ne podſtopiti
Vorenc
jenjati dov., F7, ceſsare, nehati, jenîati; conceſsare, nehati, jenîati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; desinere, nehati, jenâti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; deturgere, ſplahniti, od napuhnenîa jenîati; morbus actus, ena hitra boléṡan, katera hitru vmory, ali jenîa; prim. nejenjati
Vorenc
nejenjati nedov., F2, insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; instare, nejenîati, ne nehati, perganîati
Vorenc
anvzeti se (an vzeti se) dov., F3, elaborare, iṡdelati, dodelati, iṡdelovati, eniga velikiga délla ſe anvṡèti; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pravi erbizh oglaſſi; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
Vorenc
beseda ž, F85, catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictio, ena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verba, nepremiſhlene beſſéde; excipere verbis, s'beſſédo pokregati; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verba, marṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquela, govorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutio, pregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbius, klaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bi, beſſéda; verbum caro factum est, tá beſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -li, ena beſſéda; vox, -cis, ṡhtima, glas, beſſéda
Vorenc
držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy
Vorenc
grmenje s, F4, boanarges, ſyn Boṡhji, ali ſyn tega garmenîa; detonare, viſſoku ṡagarméti, ṡavpiti: tudi nehati od garmenîa; intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliskanîe, hudu vreme; tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, ga[r]meinîe
Vorenc
odstopiti dov., F19, absístere, odſtopiti, nasai ſtopiti, ali odbéshati; cedere, odſtopiti, ſe vganiti; decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti; declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti, ṡahajati; degredi, odſtopiti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; digredi, odſtopiti, ṡahajati, prózh poiti; digreſsa est mulier â marito, ṡhena je od ſvoiga moṡhá odſtopila; digreſsus est, je odſtopil, ali ẛaſhel; discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti, odtiti; divertere, -diverti, notar priti na erperge, is poota odſtopiti; elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi; excedere, preſtopiti, odſtopiti; excursus, -us, oteik, odteikovanîe, kadar eden odſtopi od ſvoiga naprei vṡetjá; recedere, odſtopiti, odſtopovati; receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt, proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti; referre pedem, odſtopiti, ſe odmakniti; secedere, prózh odſtopiti, odbéṡhati, ſe odmakniti, vganiti ſe; sectarius, -a, -um, en ſléherni, kateri od tega praviga kardela odſtopi, en ṡmotnizhnik
Vorenc
počakati dov., F3, expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati; operiri, zhakati, pozhakati; supersedere, pozhakati, ſe pomiſlovati, nehati, puſtiti
Vorenc
počivati nedov., F14, accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; aquiescere, ſe vtolaẛhiti, ſe vkrotiti, ſe v'voliti, perẛaneſti, pozhivati; chroniſsare, djanîa piſſati: tudi pozhivati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; cubare, leṡhati, ſpati, pozhivati; interquiescere, v'meis pozhivati, v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti; meridiari, ob poldnè jeſti, ali ſpati, ali pozhivati. Job.24; pausare, poſtati, pozhivati, ſe odahniti, poſtati, pojemati; quiescere, pozhivati, pozhiti, ſpati, potihniti; recubare, leṡhati, pozhivati; recumbere in herba, na travi leṡhati, ali pozhivati; requiescere, pozhivati, ſpati, tihu biti
Vorenc
pomisljovati se nedov., supersedere, pozhakati, ſe pomiſlovati, nehati, puſtiti, ſe ne podſtopiti, od ene rizhy puſtiti
Vorenc
priganjati nedov., F6, instare, nejenîati, ne nehati, perganîati; inurgere, perganîati, drengati, naganîati; laetabilis, -le, kar k'veſſelju ſliſhi, ali perganîa; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu, inu doſti ṡmote, inu ſpotikanîa naprei mèzhe; solicitator, -oris, kateri opomina, perganîa, napravla, terja; urgere, pertiṡkati, perganîati, drengati, naganîati, ſyliti, napleitati
Vorenc
reč ž, F273, adduplicare, topelt, ali v'dvei gubi ſturiti, dvei rizhi v'kupai poſtaviti; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; aspirare, perdihati, tudi ẛheléti k'eni rizhei priti; callens, kateri eno reizh dobru ẛná; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; increbruit res proverbio, letá reizh je k'eni pripuviſti pérſhla; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; inolevit, ſe je vṡhè perraſlu, tú je vṡhè ſtara reizh; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interpolatrix, brangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kaj ſturiti; pensitata res, ena reizh dobru premiſhlena; peroratio, enu lipú naprei govorjenîe, od ene ali druge rizhy; quae âb re ſunt, kar ne ſliſhi k'leti reizhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: reč ž, falsum, -si, opazhna rezh. Verant. [35: Falsus,a,m, Falsch, Nepraw opacsă; rezh Verant. nima]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: reč ž, falsum, -si, opazhna rezh. Verant. [35: Falsus,a,m, Falsch, Nepraw opacsă; rezh Verant. nima]
Vorenc
trdo prisl., F5, allaboro, -are, mozhnu ſe mujati, terdu délati; durè, terdú, nevſmilenu, groṡovitu; edurè, kripkú, terdú; exuccus, terdú poſuſhen, cilú do konza ſuh; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati
Vorenc
Vorenc
moliti nedov., F8, ab re orare, ſabſtojn proſſiti, ẛavman moliti; adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati; hians oratio, ṡyalaſta molitou, kadar eden okuli ṡyá, inu moli; intentus orationi, li ṡkuṡi moli; Mars, en pild, kateriga ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; obsecrare, moliti, ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; orare, moliti, proſſiti; oratum, -ti, tú sa kar ſe moli; preces destituere, nehati moliti; prim. moljen
Vorenc
popustiti dov., F3, intermittere, popuſtiti, nehati; laxare, preſtraniti, popuſtiti, reſpreſtraniti; relinquere, puſtiti, ṡapuſtiti, popuſtiti, perpuſtiti
Vorenc
spustiti dov., F12, cruentare, okervaviti, kry ſpuſtiti, karvaviti; demittere, doli ſpuſtiti; destituere, nehati, vun ſpuſtiti; dimittere, odpuſtiti, ſpuſtiti, odpuṡzhati; emittere, vun iṡpuſtiti, ſpuſtiti, poſlati; exerere, iṡtegniti, ṡvlezhi, ali vun djati, vun ſpuſtiti, uṡdigniti; halitum extremum efflare, to puſlednîo ſapo ſpuſtiti; interlucere, v'meis ſveititi, eno ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati; intromittere, notar puſtiti, notar ſpuſtiti; laxare retia, mreṡhe ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi; omittere, vun ſpuſtiti, od ene rizhy puſtiti; praeterire, mimú poiti, vun ſpuſtiti, preyti
Vorenc
v'vedno prisl., F3, continuare, v'vednu rovnati, ne nehati; continuo, vſeṡkuṡi, u'vednu; jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa, v'vednu; prim. vedan, veden, vedin
Število zadetkov: 19
Dostopnost