anonímen -mna -o (ȋ) ostati ~ neimenovan, brezimen; redk. ~ igralec neznan, nepopularen
anonímni -a -o (ȋ) ~o pismo
anonímnost -i ž, pojm. (ȋ)
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
nèimenován -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan
♦ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega
ki ni imenovan, ni omenjen: manjkajo podatki iz nekaterih imenovanih in iz vseh neimenovanih držav / darovalec želi biti neimenovan
♦ mat. neimenovano število količina, ki se izrazi brez merske enote; sam.: prispevek neimenovanega
Pravopis
nèimenován -a -o (ȅá) ~a dobrotnica; biti, ostati ~
nèimenováni -a -o (ȅá) mat. ~o število
nèimenováni -ega m, člov. (ȅá) prispevek ~ega;
nèimenována -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȅá)
nèimenovánost -i ž, pojm. (ȅá)
nèimenováni -a -o (ȅá) mat. ~o število
nèimenováni -ega m, člov. (ȅá) prispevek ~ega;
nèimenována -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȅá)
nèimenovánost -i ž, pojm. (ȅá)
Pleteršnik
neimenován, adj. ungenannt, anonym, Mur., Cig., Jan., nk.; — unbenannt (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
Celotno geslo
Hipolit
neimenovan pridevnik
SSKJ²
nekàko in nekáko tudi nekakó stil. nékako prisl. (ȁ; ȃ; ọ̄; ẹ̄)
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav
// izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe
2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta
3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole
4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako
5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan način: spor bomo nekako izgladili / nekako smo se vendar rešili iz težav
// izraža nedoločen, poljuben način; kako: ne boj se, bomo že nekako opravili tudi brez tebe
2. z izrazom količine izraža približnost: do postaje je nekako pol ure; tehta nekako sto kilogramov / bilo je nekako ob dveh zjutraj; nekako sredi leta
3. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: to se nam je zdelo nekako nenavadno; nekako sram ga je; nekako v zadregi je / začeli so se ga nekako bati / govoril je nekako takole
4. v zvezi s tako izraža približno podobnost: tako nekako se je godilo tudi drugim; nekako tako se mi zdi, kakor da bi govoril s tujcem; bilo je kakor blisk v temi, tako nekako
5. ekspr., navadno okrepljen izraža rahlo omejitev: v začetku mi je nekako šlo; svoje težave še nekako prenaša / shajala sta še kar nekako
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
nékam prisl. (ẹ́)
1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč
// publ. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam2: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / otrok se ga je kar nekam bal
// izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov
● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako
1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč
// publ. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam2: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval
2. v členkovni rabi izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / otrok se ga je kar nekam bal
// izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov
● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
nekjé prisl. (ẹ̄)
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav
// izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil
2. izraža približnost
a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta
b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem
1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav
// izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil
2. izraža približnost
a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta
b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
nekód prisl. (ọ̄)
1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali
2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled
3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod
1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali
2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled
3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
SSKJ²
votánt -a m (ā á)
1. knjiž. glasovalec: prvi votant se je izrekel proti predlogu
♦ pravn. votanti sodnega senata člani sodnega senata, ki glasujejo
2. rel., um. kdor naredi, podari kak predmet zaradi (za)obljube: votant je ostal neimenovan; votant slike
1. knjiž. glasovalec: prvi votant se je izrekel proti predlogu
♦ pravn. votanti sodnega senata člani sodnega senata, ki glasujejo
2. rel., um. kdor naredi, podari kak predmet zaradi (za)obljube: votant je ostal neimenovan; votant slike
Število zadetkov: 15
Dostopnost