Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
kraj -a m kraj, tj. 1. konec, stran, skrajni del: od nobeniga kraia rod. ed. nej moglu shivejne v'meſtu priti ǀ ſe je bila doteknila Kraja rod. ed. gvanta Christuſaviga ǀ hodi od kraja rod. ed., po verti, inu tu hudu sheliszhe vun pleve ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu daj. ed. perulezhi ǀ v' ta drugi kraj tož. ed. te vage ſe je poſtavil ǀ de bi shli na krei tož. ed. tyh gaſs ǀ ſim ſtal per kraju mest. ed. Vode ǀ kloshter, kateri od vſyh kraju rod. mn. je gorel ǀ ſò saperti od vſeh krajou rod. mn., kakor jetniki 2. mesto: na ſrejd ſemle v'tem ner globokeshim kraju mest. ed. ǀ is dalnih krajou rod. mn. ſo k' taiſti hodili
Svetokriški
le-takoršen -šna zaim. le-takšen, takšenle: letakorshen im. ed. m Sveti exempel eni verni dushi veliku nuza ǀ kadar je letakorshno tož. ed. ž gnuſobo vidil, de shivino nъa mejſti Boga zhaſtè ǀ Letakorshni im. mn. m poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna uredni ǀ Ieſt ſim en Kuhar, ena Kuharza. Leta andverh je veliku shtiman, inu blogar temu, kateri ga dobru ſna, sakaj nej nikuli lazhen, inu shlushbe letakorshnem daj. mn. nesmanka ǀ Letakorshne tož. mn. ž Bug ſapuſti
Svetokriški
migati -am nedov. migati, dajati znamenja z rokami: v' Zerkvi okuli ſebe gledate, inu migate 2. mn. ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi, satoraj ſo migali del. mn. m, inu s' rokami kaſali Jogrom, katiri ſo bli v' tem drugem zholnu, de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh ǀ nej ſo bili mutaſti, ni gluhi, de bi ym migali del. mn. m, inu s' rokami kasali
Svetokriški
Mojzesov -a prid. Mojzesov: ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava im. ed. ž Seſtra Maria ſa volo nje hvaleshnoſti ǀ Mojſſeſava im. ed. ž sapuvid je sapovedala ǀ zhudna gvishnu je bila shiba Mojseſsava im. ed. ž ǀ Sephora Mojſſeſova im. ed. ž Shena ǀ palza Mojſeſsoua im. ed. ž veno kazho ſe je bila preobernila ǀ Maria, Moiſeſsova im. ed. ž, inu Aronava Seſtra ǀ de ſi lih ſo bily Mojſeſſave rod. ed. ž vere ǀ nei ſo govorili od Mojſeſſove rod. ed. ž poſtavi ǀ Bug je bil sapuvedal dershat Mojſseſavo tož. ed. ž sapuvid ǀ kakor de bi prelomu Mojſsesavo tož. ed. ž postavo ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo tož. ed. ž ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Israelitery nejſo mogli Mojſeſſavu tož. ed. s oblizhe gledat ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau tož. ed. s truplo ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi mest. ed. ž poſtavi bily dopolnèni ǀ de bi Chriſtus taiſto po Mojſſeſovi mest. ed. ž sapuvidi ſodil ǀ Iest ſim bil na Moiſeſsave tož. mn. ž table sapiſsal → Mojzes 1., → Mojzesove bukve
Svetokriški
mreža -e ž mreža: Verſite mresho tož. ed. na deſno roko ǀ ony ſami nejſo mogli mrejsho tož. ed. h' kraiu perulezhi ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho tož. ed. vulovil ǀ v' leto hudizhavo mrejſſo tož. ed. padeio ǀ veni mreshi mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ ueni mreshj mest. ed. ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ Ribizhi, kateri s'mresho or. ed. love ǀ mreshe im. mn. ſe proshio tizam, inu sveriazhinam nikar ludem ǀ Bug je mene rejshal od mresh rod. mn. teh Iagru inu lovizu ǀ Bug s'mresh rod. mn. je bil njega rejſhal ǀ Bug s'mrèsh rod. mn. je njega rejſhal ǀ ſo vergli nyh mrejshe tož. mn. v'morje ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe tož. mn. v' morje uergli, ſo ſilnu veliku rib vun potegnili ǀ Ta Kateri drugem mreshe tož. mn. proshi ſam ſe noter vulovij ǀ je bil takrat v'mreshe tož. mn. teh paklenskih lovizu padil ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè tož. mn. sapuſtila ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje tož. mn. moshkim perſonam neproſile
Svetokriški
ogoljufati -am dov. ogoljufati: mislio koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati nedol. ǀ druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat nedol., inu faratat ǀ Jeſt tebe ogolufam 1. ed. ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash 2. ed. … ali Boga … nemoresh ogolufati ǀ ta hudi kadarkuli hozhe ijh ogolufa 3. ed., inu sapele ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim sapele, ogolufà 3. ed., inu farata te ludy ǀ Bogu ſe samiri, de nedá njemu ſvoi Sveti shegen; ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata 3. dv., inu druſiga njemu nedaſta ampak reve, inu shaloſt ǀ okuli hodite s'kunshtio, s'golufio, inu s'lashmij, de ludy ogolufate 2. mn. ǀ Se vun dadò ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio 3. mn., inu dobizhik imaio ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo 3. mn. ǀ kulikajn krat meſſary ogolofaio 3. mn. ludy, kir tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ Nashe ozhy ogulufaio 3. mn. nashe ſerze ǀ gledaio de s'en kraizer yh neogolufaio +3. mn. ǀ Kadar Kuli je eniga ogolufal del. ed. m, je en Kamen v'shkrinio vergel ǀ je ogoluffal del. ed. m uniga preproſtiga zhloveka ǀ Rebecca je bila Isacca ogolufala del. ed. ž ǀ ſo Boga sa prizho klizali, de bi ludje ogolufali del. mn. m ǀ Kej ſo sdaj taisti, Kateri ſo ſvojga blishniga ogoluffali del. mn. m, inu v'shkodo perpravili → goljuf
Svetokriški
potroštan -a prid. pomirjen, potolažen: Chriſtus s'kusi tu zhaſtitu premishlovajne je bil taKu potroshtan im. ed. m ratal, de s'veſseljom je ſmerti, inu ſvoj britki martri napruti shal ǀ Moj S: Ozha Francisk je veni veliki, bolezhini ſe nashal, ter je shelil s'muſiko potroshtan im. ed. m biti ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan im. ed. m biti ǀ potroſhtan im. ed. m, inu veſſel shivij na semli ǀ David vus botroshtan im. ed. ž ſe oberne pruti Gospudu Bogu ǀ ſi veſſela, inu potroshtana im. ed. ž ǀ Morje teh shaloſtneh bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu im. ed. s oſtalu ǀ sa tiga volo malukadaj ſó potroshtani im. mn. m ǀ ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content, inu potroshtani im. mn. m v' ſvojm ſtanu ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane im. mn. ž/s, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale → potroštati
Svetokriški
pozabiti -im dov. pozabiti: Na dobruto preieto nihdar nemash posabit nedol. ǀ oblubi de hozhe dovekoma poſabit nedol. na vſe pregrehe ǀ na vſe lushte tiga ſvejta posabiti nedol. ǀ nemorem molit, vener na G. Boga nikuli neposabim +1. ed. ǀ na ſamu isvelizhaine tvoje duſhe posabish 2. ed. ǀ skerbish sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish 2. ed. ǀ nihdar vezh neposabish +2. ed., inu neodpuſtish ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke posabi 3. ed. ǀ videozh, de je Synu rodila, poſabi 3. ed. na martro ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne poſsabi 3. ed. ǀ na to preieto gnado neposabi +3. ed. ǀ cilu na nashe Isvelizhejne posabimo 1. mn. ǀ prezei poſabimo 1. mn. ǀ Vy posabite 2. mn. na zhaſt, inu shlushbo Boshio ǀ vezhi dejl taistih na sapuvidi Boshje posabio 3. mn. ǀ oblubo, inu ſapovid Boshjo poſabio 3. mn. ǀ kakor porodio nyh otroka na taistiga pasabio 3. mn. ǀ poſsabio 3. mn. na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ nikar na naſs sdaj, de ſi lih dalezh od naſs ſe najdesh, nepoſsabi +vel. 2. ed. ǀ nikar ne poſsabite vel. 2. mn. ne Boga ǀ Oh dushe! nikar nepoſabite +vel. 2. mn., ampak vſekuſi na nebeſſa mislite ǀ ſpite, jeite, inu vashe hishne della opravite, vener nikuli na nebeſſa neposabite +vel. 2. mn. ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil del. ed. m ǀ de bi jest na vaſs poſabil del. ed. m ǀ na dusho pòsabil del. ed. m ǀ de bi zhlovik na taistiga posabel del. ed. m ǀ pravite, de Bug je na vaſs poſsabil del. ed. m ǀ de bi tudi neposabil +del. ed. m na ſmert ǀ nihdar nebodem na vaſs prosabil del. ed. m ǀ ſvojga lubiga, inu Zartaniga Syna Chriſtuſa Jeſuſa je bila posabila del. ed. ž ǀ na Boga bom poſabila del. ed. ž ǀ ohranite moje ſerze, sakaj vam oblubem, de nihdar nebo posabilu del. ed. s na letu Bogaboyezhe Lublansku Meſtu ǀ nikuli na taiſtu nejſo posabili del. mn. m ǀ tedaj sdaj ſte na nas poſabili del. mn. m ǀ ali ta oblubleni nam Tempel ſo pasabili del. mn. m ǀ ſo pósabili del. mn. m ǀ Se ſo preuſeli, sakaj ſò na mene poſabile del. mn. m ǀ de bi Adam, inu njegovi otrozi nepoſabili +del. mn. m pozabiti se 1. pozabiti se: Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina na ſvejtu, inu nej ſe posabi 3. ed. de ſo ludje 2. pozabiti nase: nej treba ſa Kuharje skerbeti, ony ſe nepoſabio +3. mn., ſakaj vſelej Kuhary, inu Kuharze ſo debele
Svetokriški
pregrešen -šna prid. pregrešen: Pravizhen je G. Bug, sakaj vſelej perpusti, de ta pregreshni im. ed. m dol. je shtrajfan ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni im. ed. m dol. zhlovik ǀ Ah pregreshna im. ed. ž dusha poshlushaj ǀ vy mejnite de Bug katiri je ta nebeska praviza lon vashiga pregreshniga rod. ed. s della ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnimu daj. ed. m krajlu Jeroboamu ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno tož. ed. ž sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno nevarnoſt premislili ǀ je Boga tihu proſſil sa ta pregreshni tož. ed. m dol. folk ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim or. ed. s truplam prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de bi taiſtom purgariom pregreshnim daj. mn. odpuſtil ǀ nejſo mogle desha tem pregreshnem daj. mn. ludem dati ǀ te preproste podvzhish, te pregreshne tož. mn. m posfarish ǀ pregreshne tož. mn. ž gnusobe je vidil Ezechiel ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna tož. mn. s della polonal s' tem nebeskim vezhnim veſſeljam
Svetokriški
pridelati -am dov. pridelati: obeniga shiuleina ſi nej ſo mogli perdellat nedol. ǀ tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina perdelat nedol. ǀ ta kateri dobru della, leta perdella 3. ed. ǀ ta lubi kruh ſi perdela 3. ed. ǀ ſe pomujamo kar ner vezh nam je mogozhe, vener neperdellamo +1. mn. de bi mogli shiveti ǀ mallu perdellate 2. mn. ǀ nezh neperdellate +2. mn., de ſi lih dellate fliſſik ǀ Adam je bil ta ner pervi, katiri je bil ſazhel ſemlo koppat, inu ſeiat shitu, de kruh ſi je perdelal del. ed. m ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal del. ed. m ǀ de bi sadoſti Kruha ſi perdelali del. mn. m ǀ de bi obilnu shita, inu vina perdellali del. mn. m
Svetokriški
privleči dov. privleči: ony ſami nejſo mogli mrejsho h' kraiu perulezhi nedol. ǀ je bil krish perulekil del. ed. m na hrib Calvariæ ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal, inu Kadar ga je bil na prah perulekal del. ed. m, je K'ſijnu dial
Svetokriški
prvi1 -a štev. prvi: ta pervi im. ed. m zhudesh je bil, de shiba v'Kazho ſe preoberne ǀ kakor je bil sturil s. Paulus parvi im. ed. m Puſhaunik ǀ Cain je bil ta perui im. ed. m pobojnik ǀ Ta previ im. ed. m je djal, de ner vezh ſe najde taiſtih, kateri nejſo content ǀ ta perva im. ed. ž je vſtala, drushino oskerbela, otroke oblekla, hisho osnashila ǀ Ta perua im. ed. ž je utonila, ta druga ſe je sgubila ǀ ſamy volnu v'nevarnost ſe podate, kakor vasha parua im. ed. ž Mati Eua ǀ kakor je vſtal ta parva im. ed. ž beſseda je bila perneſite vina ǀ tu pervu im. ed. s je dopuszhenu, tu drugu pak je prepovedanu ǀ na mejſti tiga perviga rod. ed. m je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam ǀ sa volo pregrehe te perve rod. ed. ž shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale ǀ od parve rod. ed. ž minute nje pozhetia vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ samerka de timu pervimu daj. ed. m nej bilu vezh podobnu ǀ dokler na ta pervi tož. ed. m glaſs nej hotela nasaj priti trijkrat jo poklizhe ǀ NA PERVI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ onij ſo mogli tiga perviga tož. ed. m ži. ſijna, h'shlushbi Boshij offrat ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham to pervo tož. ed. ž Boshjo sapuvid ǀ NA PERVO tož. ed. ž NEDELO V' ADVENTV ǀ ſazhne tezh k' hisham, pride pred to peruo tož. ed. ž, terka, proſſi, de bi ga pod ſtreho puſtilli ǀ po ſvoj naturi na tu pervu tož. ed. s mejſtu pade ǀ Na tem pervem mest. ed. m ſtebram je ſtal Rudolphus ta I. ǀ Berem v'Reſodivejni na pervi mest. ed. ž poſtavi ǀ Letu ſe je vidilu per tej parvi mest. ed. ž Sveti Vezheriy ǀ vſy ſo sa tem pervem or. ed. m shli ǀ perva im. dv. m dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla ǀ ty pervi im. mn. m shtery Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kakor te perve im. mn. ž Mashe ſo opraulene ǀ je djal S. Chryſoſtomus od teh pervih rod. mn. karshenikou ǀ Tem pervem daj. mn. Jogrom je mogal velik lon oblubit ǀ ſam Bug je bil te perve tož. mn. m koshuge ſturil ǀ sbriſhe te perve tož. mn. ž beſſede ǀ v' pervih mest. mn. Mojſſeſavih Bukuah presež.> Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi im. ed. m shulo dershal, inu vuzhil kuhat ǀ Nojeſs pak je ta ner perv im. ed. m bil ſazhel vinograde ſaditi, inu vinu pyti ǀ Ta ner perua im. ed. ž, inu vekshi sapuvid je te lubesni boshie ǀ Sa ta ner pervi tož. ed. m od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi im. mn. m, inu lubishi logry Chriſtuſavi
Svetokriški
smeti smem nedov. smeti: Satorai shiher ſmem 1. ed. s'. S. Bonauenturam rezhi ǀ od tiga S. Scapulirja ſmejm 1. ed. rezhi ǀ taku shiher ſmeim 1. ed. S. Mattheushu peraimat taiſte beſſede ǀ ſmèm 1. ed. perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ pres oblasti mojga mosha neſmem +1. ed. s'hishe ſtopit ǀ Koku tedaj Epandus ſe ſmejsh 2. ed. potſtopit rezhi ǀ koku ti ſe smejsh 2. ed. potſtopit rezhi, de ABraham je tvoj Ozha ǀ Koku tedaj ti ſmeish 2. ed. rezhi de nesamorish odpuſtiti ǀ ſalvianus ſe nemore prezhudit, de zhlovek ſe ſmej 3. ed. podſtopit zhloveka po Boshijm pildu ſtuarjeniga prekolnit ǀ Vna dekla ne ſmei 3. ed. is hishe bres urshoha ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo, de smej 3. ed. pred ludy priti ǀ na taiſtem ſe neſmej +3. ed. moshovati ǀ kazha nesmej +3. ed. s'svoje jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ Spovednik yh nesmei +3. ed. obenimu povedat ǀ obedn vam jo neſmei +3. ed. povedat ǀ v'tej vishi shiher ſmemo 1. mn. rezhi ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte 2. mn. podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ koku tedaj ſe ſmeiſte 2. mn. potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati ǀ ſe nesmejte +2. mn. potſtopit kashlat, na tlá plunit ǀ inu vender ſe ſmeio 3. mn. potstopit zhes Boga toshit ǀ ſaurashniki ſe nemorio, inu neſmeio +3. mn. perblishat ǀ kateri je noter prsihal nej ſmel del. ed. m dergdam gledat temuzh nje pild ǀ ta karshenik nej ſmeil del. ed. m rezhi, de bi yh nebil hudizh ſtuaril ǀ vender teh ſe nej ſmejl del. ed. m dotekniti ǀ bi hudizh ne bil ſmèl del. ed. m k'tebi priti ǀ jest ſe ne bodem smel del. ed. m podstopit rezhi ǀ S. Archangel Michael nej ſmu del. ed. m ſe potſtopit hudizha prekleti ǀ zhe vſamem eniga ſtariga, bo s'mano aifral, de nebom ſmela del. ed. ž s'zhlovekam pregovorit ǀ obena shena nej ſmejla del. ed. ž slatiga guanta noſsit, ſemuzh krajliza ǀ de bi ſama od ſebe ſmeila del. ed. ž v' ogin skozhit ǀ ony Samy ſo ſmeli del. mn. m is slatih peharu pyti ǀ nej ſo ſmejli del. mn. m vſt odprejti ǀ s'hishe nej ſo ſmely del. mn. m pojti ǀ de bi mij ſe smeli del. mn. m podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ kadar bi bily ſmèli del. mn. m ti ſholnery jejsti ǀ levi ſe ga nejſo smeili del. mn. m dotekniti ǀ veliku minie bi ſe ſmeili del. mn. m potſtopit Boshio sapuvid prelomit ǀ v' prizho ſe nej ſo smejli del. mn. m potſtopit govorit
Svetokriški
spomin -a m 1. spomin, tj. misel na preteklost: Sam ſpomin im. ed. tiga pravizhniga zhloveka do vekoma ſtanovitin na semli, inu v' nebeſſih oſtane ǀ njegou ſpomin im. ed. bo na semli ſtanovitin do konz tiga ſveità oſtal ǀ Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina rod. ed. na ſvejtu ǀ K' ſpominu daj. ed. te gnade de je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe, je bil sapovedal prasnovati ta Veliki Nozhni Praſnik ǀ inu letu menem h' spominu daj. ed. Zacheuſa, kateri tudi Chriſtuſa JESVSA s' veſſeljem je bil v' ſvojo hisho gori vsel ǀ K' ſpomimu daj. ed. te gnade, de je bil timu isvolenimu folku na hribi Sinai dal te deſſet ſapuvidi boshie, je bil sapovedal prasnovati te Finkushtne Praſnike ǀ K' ſpomnimu daj. ed. ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote ǀ K'Spominu daj. ed., de … ſi ſatana premagala ǀ Leta spomin tož. ed. ſo imeli ty pervi karsheniki satoraj nejbilu nihdar shlishat, de bi ſe kregali ǀ S'spominam or. ed. spaumni, inu ohrani 2. spomin, tj. sposobnost ohranitve znanja, misli: Spomin im. ed. je velik Boshi dar zhloveku dan, v' tem kir zhlovek kar vidi, shlishi, ali bere zhes dolgu zhaſſa na taiſtu ſpumni, inu v' ſvoj pameti samerkanu obdarshj ǀ Bayerlink pak piſſe zhuda od ſpomina rod. ed. Krajla Mithridates imenovaniga, kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel, ter on vſyh ſvojh deshel je jeſike ſnal ǀ niketeri ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin tož. ed. imeli, de karkuli ſo shlishali, ali brali nikuli na taiſtu nejſo posabili ǀ takorshne hualeshne Spomnie tož. mn. sa ſoſebne gnade prejete od Njegove miloſti, inu dobrute, je vſelei hotel imeiti 3. prispodoba: ta oru tudi nezh hudiga nepomeni, temuzh je en ſpomin im. ed. te modrusti ǀ Barka, ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin im. ed. tiga ſakonskiga ſtanu ǀ ſtrashne rizhy ſo en ozhitni ſpomin im. ed. taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ terta je spomin im. ed. te rodovitnosti ǀ en ſpomin tož. ed. tiga S. Krisha je bil poſtavil v' Paradish, namrezh Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha ǀ je enu gvishnu ſnamine, de ta kateri odpuſti ſvojmu ſourashniku bò v' nebeſſih Krajloval, katere reſnize en ſpomin tož. ed. imamo v' S. Piſſmi ǀ jest k'poterdejnu te riſnize, samerkam v'S. Piſmi en lep ſpomin tož. ed. ǀ Leto arznio nam je ſvetoval Salamon nuzat pod ſpominam or. ed. tiga oblaka 4. misel: veliko shaloſt je pozhutil na samim ſpominam or. ed., de imà umreti
Svetokriški
štimanje -a s spoštovanje, čislanje: Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia rod. ed. je ureden leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina rod. ed., ampak ſaſpotovajna uredni ǀ je bil takorshnu veliku shtimajne tož. ed. v' Rimi ſi sadubil ǀ njeh zhast, inu shtimajne tož. ed. ſo sgubili → štimati
Svetokriški
zašpotovanje -a s zaničevanje, zasmehovanje, prezir: Letu sashpotovajne im. ed. bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti ǀ kadar bi ſledni sashpoturajnie rod. ed. ſe bal, malu kateri bi kejkaj pustil drukat ǀ de bi ne bil sashpotovajna rod. ed., inu ſaurashtva vreden ǀ taku bò ſashpotovaina rod. ed. ureden ǀ je hotel imeti tudi shpisho tiga sashpotuvajna rod. ed., inu sanizhovajna ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna rod. ed. uredni ǀ pousot je terpel tepejne, sashpotovajne tož. ed., sapluvajne ǀ menio skuſi sashpotovaine tož. ed. teh druſih ſami ſebe hualit ǀ ſa lon druſiga nej imela, ampak ſuvajne, inu sashpotovanie tož. ed. ǀ ta kateri hozhe Nebeſſa kupt, imà pregainene, sashpotuvajne tož. ed. terpeti ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Eliſabetha ſvoje preneſenu ſaſpotuajne tož. ed. → zašpotovati
Svetokriški
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati: veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati: nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
Svetokriški
življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
Število zadetkov: 38