Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
nèoblíčen -čna -o prid. (ȅ-ī ȅ-ȋ) knjiž. ki nima določene oblike: neoblični kosi kovine so bili razmetani po vsej delavnici / pred seboj je slutil neoblično prihodnost nejasno
♦ jur. neoblični pravni posel posel, za katerega oblika ni pravno predpisana
SSKJ
nèoprijemljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv
// težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega
SSKJ
neznánka -e ž (ā) 
  1. 1. neznana ženska: pred domačimi vrati jo je čakala neznanka
  2. 2. ekspr. kar je neznano, nejasno: na tem področju ni nobenih neznank več; v novem poklicu je naletel na precej neznank / vzponi na gore mu niso neznanka / ta človek mi je neznanka
  3. 3. mat. količina, katere vrednost je treba izračunati: odpraviti neznanko; neznanka v drugi potenci; enačba z dvema neznankama; pren., ekspr. upal je, da bodo rešili tudi to neznanko v enačbi njegovega življenja
SSKJ
obrís -a m (ȋ) navadno s prilastkom  
  1. 1. nejasno, neostro vidna meja, rob česa: razločiti v daljavi obrise mesta; obrisi oddaljujočih se predmetov; gore različnih obrisov / ugotoviti obrise nekdanjih gradov velikost; temen obris drevesa silhueta; skozi dež je videl le obrise ljudi; pren., ekspr. kažejo se prvi obrisi resnice
    // črta, risba, ki prikazuje zunanji rob, robove česa: izpolniti obris z oljnato barvo; narediti obris stopala; odtis in obris
  2. 2. nav. mn. kar kaže, nakazuje kaj brez podrobnosti: v deklaraciji so nakazani obrisi poti za zagotovitev miru / publ., z oslabljenim pomenom: odtujenost je dobivala določnejše obrise je postajala določnejša; argumentacija se je gibala v meglenih obrisih je bila neprepričljiva, nejasna
    // v prislovni rabi, v zvezi v obrisih brez podrobnosti: stvar je povedal le v obrisih / v glavnih obrisih razložiti načrt; problem so prikazali le v grobih obrisih
  3. 3. redko opis, oris: bežen obris sodobnega filozofskega dogajanja
    ♦     geom. navidezni obris črta, ki omejuje projekcijo telesa; pravi obris črta na telesu, katere projekcija je navidezni obris
SSKJ
omeglíti -ím [məg] dov., omeglì in omègli; omèglil (ī í) narediti kaj nejasno, motno: dim je omeglil ozračje / solze so ji omeglile oči
● knjiž. strah ji je omeglil razsodnost povzročil, da ni mogla razsodno misliti
    omeglíti se postati meglen: nenadoma se je obzorje omeglilo
    omegljèn -êna -o: omegljen pogled
SSKJ
omračeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.  
  1. 1. delati nejasno, zmedeno: lažne trditve omračujejo resnico
    ●     knjiž. um se ji omračuje postaja duševno bolna
  2. 2. redko delati mračno, temno: meglice so omračevale luno; pren. trpljenje mu je omračevalo zadnja leta življenja
SSKJ
omračíti -ím dov., omráčil (ī í) knjiž.  
  1. 1. narediti mrko, neprijazno: težave mu niso omračile obraza; zaradi takega govorjenja se mu je čelo omračilo
  2. 2. narediti nejasno, zmedeno: žalost mu je omračila duha; tudi vino mu ni omračilo glave; zaradi mnogih dogodkov se mu je omračil spomin
  3. 3. redko narediti mračno, temno: nobena meglica ni omračila neba; za hip se je soba omračila
    ●     knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; knjiž., ekspr. pred očmi se mu je omračilo zaradi slabosti, bolezni se mu je zdelo, da vidi nejasno, mračno
    omračèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od omračiti: omračen obraz; človek z omračenim umom
    2. 2. ki vsebuje, izraža mrkost, neprijaznost: njihovi omračeni pogledi niso obetali nič dobrega
SNB
péki -- v prid. rabi (ẹ̑) v zvezi peki papir
papir, ki se pri pečenju različnega testa, zlasti peciva, položi v pekač kot podlaga proti sprijemanju: Pekač obložimo s peki papirjem in nanj položimo piškote E nejasno
SSKJ
pomračíti -ím dov., pomráčil (ī í) knjiž.  
  1. 1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz; ob slabi novici se je pomračil
  2. 2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha
    ●     knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolan
    pomračíti se postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je
    pomračèn -êna -o: pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno
SSKJ
pomrčína -e ž (í) zastar. mrak, somrak: v pomrčini se je priplazil do sovražnika / iz pomrčine se nejasno kažejo beli zidovi
SSKJ
postáva1 -e ž (ȃ) navadno s prilastkom  
  1. 1. človeško telo glede na zunanji videz, zlasti rast, mere: dekle z deško postavo; kljub porodom ima še lepo postavo; popraviti pomanjkljivosti postave z ustreznim krojem; kakor hrast močna postava / spoznati koga po postavi / ekspr. krepka postava se je prerinila skozi vrata človek krepke postave
    // z oslabljenim pomenom biti majhne, suhe, visoke, vitke postave majhen, suh, visok, vitek
    // neznano, nejasno vidno živo bitje, navadno človek: neka postava je ležala v parku; iz megle so se prikazale opotekajoče se postave
  2. 2. knjiž. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: igralec je ustvaril prepričljivo postavo vaškega veljaka; žena mu je bila vzor za mnoge ženske postave v romanu / on je ena izmed najbolj znanih postav našega kulturnega življenja oseba, osebnost
  3. 3. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju: trener je določil postavo šele dan pred tekmovanjem; moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi
    ●     ekspr. bela postava stoji ob postelji smrt; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje
SSKJ
preabstrákten -tna -o prid. (ȃ) preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno
SSKJ
prèdokús -a m (ȅ-ȗ) knjiž. nejasno, nepopolno doživljanje, občutenje tega, kar bo sledilo: predokus bede; predokus veselja, bližnje zmage
SSKJ
prèdpodóba -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva
● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba
SSKJ
problém -a m (ẹ̑) 
  1. 1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme
    // s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem
  2. 2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom
  3. 3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / žarg.: to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvar
    ♦     mat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem
SNB
prodájatiSSKJ -am nedov. (ȃ)
    prodájati mèglo -am -- nedov. (ȃ, ə̀) ekspr.
    nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga: Šarlatani so skušali na forumu prodajati meglo
SNB
prodátiSSKJ -dám dov. (á)
    prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
    zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
SSKJ
razjásniti -im in razjasníti -ím dov., razjásnil (ā ȃ; ī í) 
  1. 1. narediti, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: nekatere podrobnosti bo še treba razjasniti; razjasni jim, kar je še nejasno; stvari so se razjasnile / preiskava bo razjasnila stanje / to uganko smo težko razjasnili rešili, razrešili; skušal ji je razjasniti sanje razložiti
    // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnil jim je svoje razloge za odpoved; natančno razjasniti, kako je prišlo do napake
  2. 2. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: to dejstvo nam razjasni, zakaj je prišlo do spremembe / razjasniti pesnikov odnos do življenja
    razjásniti se, in razjasníti se s smiselnim osebkom v dajalniku  priti do spoznanja, začeti razumevati: zdaj se nam je razjasnilo, kdo je krivec
    razjásnjen -a -o: vse podrobnosti še niso razjasnjene
SSKJ
razreševáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razreševati rebuse / razreševati neznano pisavo
    // delati, da kaj preneha obstajati: razreševati probleme / razreševati spore
  2. 2. priznavati, potrjevati prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razreševati koga dolžnosti, obveznosti / te organe voli in razrešuje skupščina
SSKJ
razrešíti in razréšiti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave spoznati, razkriti
    ♦     lit. razrešiti dramski zaplet; mat. razrešiti enačbo rešiti
    // narediti, da kaj preneha obstajati: razrešiti problem, vprašanje / razrešiti spor / razrešiti protislovje odpraviti
  2. 2. priznati, potrditi prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razrešili so ga dolžnosti sekretarja; razrešiti koga obveznosti, odgovornosti / razrešiti stari odbor
    razréšen -a -o: razrešen zaplet; biti razrešen dolžnosti, funkcij
Število zadetkov: 68