Zadetki iskanja
Svetokriški
naj1 člen. naj: Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe ǀ Nei on gleda kai della ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu ǀ zhe she nej sa brata sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ Naj li drugi hualio dobruto kinenskyh krajlov ǀ Naj rekò drugi kar hozhejo ǀ ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti
Svetokriški
paradiž -a m raj, paradiž: tamkaj je bil Paradish im. ed. ǀ s. Grogor samerka, de Paradish im. ed. je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha rod. ed. ǀ ſrejd tiga Paradiſha rod. ed. ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha rod. ed. ſvera ǀ Bug Adama, inu Euo s'paradisha rod. ed. je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine ǀ shiher bi ga Paradishu daj. ed. perglihali ǀ paradish tož. ed. ſta bila ſapuſtila ǀ Bug prezej v'Paradish tož. ed. pride, inu Adama ijszhe ǀ G. Bug je bil takorshno vahto poſtavil pred Paridish tož. ed. ǀ shena je bila ſtuariena v'Paradishi mest. ed. ǀ ſe ym nej sdelu drugazu, temuzh kakor de bi bily v'Paradishi mest. ed. ǀ nej hotel obenu nerodovitnu drivu v'Paradiſhi mest. ed. imèti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu mest. ed. ſe je vnkaj rèslil ǀ Tedaj v'Paradishu mest. ed. nej bilu obene kazhe ǀ Tudi ſe resveſſelim s' Paradisham or. ed. tiga S. Kloshtra ← nem. Paradies < srvnem. paradīs(e) ← lat. paradīsus ← gr. παράδεισος ← srperz., prim. av. pairi-daēza ‛obzidje’
Svetokriški
razfrišati -am dov. osvežiti: nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se: vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
Svetokriški
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
Število zadetkov: 4
Dostopnost