nazobčan zgornji del priprave za razčesavanje prediva
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
ahla -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
brst -i samostalnik ženskega spola
1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka; SODOBNA USTREZNICA: brst
2. suho, odpadlo vejevje; SODOBNA USTREZNICA: dračje, suhljad
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Celotno geslo
eSSKJ16
devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
devičtvo -a (divičtvu, divičvu) samostalnik srednjega spola
1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. stanje dekleta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo
3. trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo
4. protestansko, pogosto v zvezi s pravi duševna, duhovna čistost, neomadeževanost
FREKVENCA: 50 pojavitev v 17 delih
Prekmurski
ètec prisl.
1. tod: ki ſcséjo prejk idti od etecz kvám KŠ 1771, 227; vzemte eta od etecz KŠ 1771, 269; od etecz med pogane pojdem KŠ 1771, 398; pren. Odkud je vojſzkuvanye? Nejli od etecz, tou je zvaſi náſzloboſzt KŠ 1771, 751; od etec za stiri lêta je vu Pári'z odiso AIP 1876, br. 6, 6
2. odslej: ne bodete me vidili od etecz máo AIP 1876, 79
1. tod: ki ſcséjo prejk idti od etecz kvám KŠ 1771, 227; vzemte eta od etecz KŠ 1771, 269; od etecz med pogane pojdem KŠ 1771, 398; pren. Odkud je vojſzkuvanye? Nejli od etecz, tou je zvaſi náſzloboſzt KŠ 1771, 751; od etec za stiri lêta je vu Pári'z odiso AIP 1876, br. 6, 6
2. odslej: ne bodete me vidili od etecz máo AIP 1876, 79
Prekmurski
fìgov -a -o prid. figov: Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; I vidoucsi edno figovo drejvo KŠ 1771, 69; ino ſzta zfigovoga drevá liſztke vküpe plela SM 1747, 6; ſzta z-liſztyom figovoga drejva zakrivala KM 1796, 7; nejli ſzamo tou figovomi drejvi vcsinite KŠ 1771, 69
Prekmurski
jà prisl. da: nejli ſzo csüli? Kapa. Ja bole vu vſzo zemlo je vü ziſao gláſz nyihov KŠ 1771, 471; reca, čapla – ja vse si pérje prebérajo BJ 1886, 43
Prekmurski
kòledni -a -o prid. božičen: I kak veszélo tecséjo koledni szvétki KAJ 1870, 60; Epiſt. na Koledni dén KŠ 1771, 659; Evang. na Koledno Nedelo KŠ 1771, 167; Koledni hymnuske BKM 1789, 22; Koledne Peſzmi KM 1783, 231; nejli ſzamo v Koledni ſzvétki, nego vö ſzlü'ziti KŠ 1754, 214; Koledne BRM 1823, V; Koledne peszmi KAJ 1848, V
Prekmurski
li prisl.
1. le, izraža omejenost glede na navedeno: kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki, nei-li leprai drügi knig, nego nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleika SM 1747, 1; I tá vſza li ſzamo ſz-ſzvoje Otſinſzke dobroute KŠ 1754, 86; ár je li eden Kriſztus KŠ 1754, 85; po ſterom ſzamom li vu ſzvoji Prorokov piſzmaj razmijo KŠ 1771, A7a; ſzkrb Bo'za ſze je vö ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; Gda je li ſzamo pouleg natúre po 'salüvanye KMK 1780, 70; kak ſté popejvanye, nego li tiſzto, ſtero zhája BKM 1789, 7b; i gde je li mogoucse bilou, na cadentie prneſzo BKM 1789, 4b; Vu zacsétki je li eden pár lüdih bio KM 1790, 84; pogledni cslovik li ti SŠ 1796, 129; kaj je Boug, li za etoga volo nasztavo hiſtvo SIZ 1807, 8; Ki ga li z-vüſztami Vadlüje BRM 1823, 7; ár mi li ti Goszpodne szam dás bátrivno prebiváliscse TA 1848, 4; Nebôgaj nágibov têla, Nego li glász goszpodna KAJ 1848, 160; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870; Človeka li te zgrábi, gda je razdrášdžen AI 1878, 10
2. poudarja nasprotje s povedanim: Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3; 'Zenszka pa li poszlühsala AI 1875, kaz. br. 7
3. poudarja pogojenost: Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71
4. ali: Morejo li verni ino bogábojecſi terpeti SM 1747, 28; Nej li i publikánuske tou csinijo KŠ 1771, 17
5. izraža zadovoljstvo: Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Nas Boug je li právi Goszpoud KŠ 1754, 266
1. le, izraža omejenost glede na navedeno: kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki, nei-li leprai drügi knig, nego nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleika SM 1747, 1; I tá vſza li ſzamo ſz-ſzvoje Otſinſzke dobroute KŠ 1754, 86; ár je li eden Kriſztus KŠ 1754, 85; po ſterom ſzamom li vu ſzvoji Prorokov piſzmaj razmijo KŠ 1771, A7a; ſzkrb Bo'za ſze je vö ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; Gda je li ſzamo pouleg natúre po 'salüvanye KMK 1780, 70; kak ſté popejvanye, nego li tiſzto, ſtero zhája BKM 1789, 7b; i gde je li mogoucse bilou, na cadentie prneſzo BKM 1789, 4b; Vu zacsétki je li eden pár lüdih bio KM 1790, 84; pogledni cslovik li ti SŠ 1796, 129; kaj je Boug, li za etoga volo nasztavo hiſtvo SIZ 1807, 8; Ki ga li z-vüſztami Vadlüje BRM 1823, 7; ár mi li ti Goszpodne szam dás bátrivno prebiváliscse TA 1848, 4; Nebôgaj nágibov têla, Nego li glász goszpodna KAJ 1848, 160; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870; Človeka li te zgrábi, gda je razdrášdžen AI 1878, 10
2. poudarja nasprotje s povedanim: Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3; 'Zenszka pa li poszlühsala AI 1875, kaz. br. 7
3. poudarja pogojenost: Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71
4. ali: Morejo li verni ino bogábojecſi terpeti SM 1747, 28; Nej li i publikánuske tou csinijo KŠ 1771, 17
5. izraža zadovoljstvo: Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Nas Boug je li právi Goszpoud KŠ 1754, 266
Prekmurski
lǜdstvo in lǜstvo -a s
1. ljudstvo, ljudje, človeštvo: da ſze nevolno lüsztvo li z-ſzühim Krſztsanszkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo ſzvetloſzt KŠ 1771, 12; lüſztvo te psé i ſztiſzkáva KŠ 1771, 195; Verno lüdſztvo! ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; i lüdsztvo zaka miszli zobsztojna TA 1848, 3; Nôvi mertüki leh'zêsi bodo vracsuni csi sze lüsztvo navcsi AI 1875, kaz. br. 6; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo BJ 1886, 9; ſzi ſtiri ſztou lüſztva naſzito KŠ 1771, 835; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; Ocsa Boug! ki na telko Lüſztva ſzám ſzkrb más BKM 1789, 131; z-Jezuſſovom moucsjom dáj dobro lüſztvi KM 1783, 236; Lüſztvo tákse vpelas na nyé SM 1747, 85; Ki ſze naszlánya na lüſztvo KŠ 1754, 252; na konczi Szvejta pa vſze lüſztvo z-düſom ſzoudo bode KMK 1780, 99; Oh ti preminoucse cslovecsánſzko lüſztvo SŠ 1796, 9; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; zvelicsitela, ſteroga ſzi ti pripravo pred vſzejm lüsztvom ſzvetloszt KŠ 1754, 243; oznanyüjte med lüdsztvom dela nyegova TA 1848, 7
2. določena skupina ljudi, predvsem verska: Bomoga dicsili, Kak laſztivno luſztvo BKM 1789, 18; vſzáko lüſztvo je melo poſzebne právde, i návade KM 1790, 90; ár za malocsasza lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; nép (lüsztvo) AIN 1876, 10; pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; na diko tvojega lüſztva Izraela KŠ 1754, 243; I, vküp ſzpravivſi i piſzácse lüſztva KŠ 1771, 7; boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik dobri SM 1747, 90; je zapovedal nám predgati tomi lüſztvi SM 1747, 15; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; ſzkim ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1771, 4b; ſtero je ktebi i ktvojemi lüſztvi ſzkázao, ſzkrblivoſzt KŠ 1771, A8a; Tvojmi nevolnomi lüſztvi Voj, i pomocsnik bojdi ti BKM 1789, 3; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; ino vucſite vſze lüſztvo [pogane] TF 1715, 31; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6; Zvéſzelo ſzi grejsno lüſztvo BKM 1789, 4; I zdigni nász, lüdsztvo nevolno KAJ 1848; ſzkrb Bo'sa ſze je vo ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; szo lih na csasze vösli na porop k-drügim lüsztvam KOJ 1848, 6
1. ljudstvo, ljudje, človeštvo: da ſze nevolno lüsztvo li z-ſzühim Krſztsanszkim Iménom hváli KŠ 1754, 4b; Lüſztvo ſzedécse vkmiczi, je vidilo ſzvetloſzt KŠ 1771, 12; lüſztvo te psé i ſztiſzkáva KŠ 1771, 195; Verno lüdſztvo! ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; i lüdsztvo zaka miszli zobsztojna TA 1848, 3; Nôvi mertüki leh'zêsi bodo vracsuni csi sze lüsztvo navcsi AI 1875, kaz. br. 6; Lüdstvo sploh prestrášeno je kričalo BJ 1886, 9; ſzi ſtiri ſztou lüſztva naſzito KŠ 1771, 835; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; Ocsa Boug! ki na telko Lüſztva ſzám ſzkrb más BKM 1789, 131; z-Jezuſſovom moucsjom dáj dobro lüſztvi KM 1783, 236; Lüſztvo tákse vpelas na nyé SM 1747, 85; Ki ſze naszlánya na lüſztvo KŠ 1754, 252; na konczi Szvejta pa vſze lüſztvo z-düſom ſzoudo bode KMK 1780, 99; Oh ti preminoucse cslovecsánſzko lüſztvo SŠ 1796, 9; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; Za országe i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; zvelicsitela, ſteroga ſzi ti pripravo pred vſzejm lüsztvom ſzvetloszt KŠ 1754, 243; oznanyüjte med lüdsztvom dela nyegova TA 1848, 7
2. določena skupina ljudi, predvsem verska: Bomoga dicsili, Kak laſztivno luſztvo BKM 1789, 18; vſzáko lüſztvo je melo poſzebne právde, i návade KM 1790, 90; ár za malocsasza lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; nép (lüsztvo) AIN 1876, 10; pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; na diko tvojega lüſztva Izraela KŠ 1754, 243; I, vküp ſzpravivſi i piſzácse lüſztva KŠ 1771, 7; boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik dobri SM 1747, 90; je zapovedal nám predgati tomi lüſztvi SM 1747, 15; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; ſzkim ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1771, 4b; ſtero je ktebi i ktvojemi lüſztvi ſzkázao, ſzkrblivoſzt KŠ 1771, A8a; Tvojmi nevolnomi lüſztvi Voj, i pomocsnik bojdi ti BKM 1789, 3; ono, stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; ino vucſite vſze lüſztvo [pogane] TF 1715, 31; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6; Zvéſzelo ſzi grejsno lüſztvo BKM 1789, 4; I zdigni nász, lüdsztvo nevolno KAJ 1848; ſzkrb Bo'sa ſze je vo ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; szo lih na csasze vösli na porop k-drügim lüsztvam KOJ 1848, 6
Prekmurski
mí mé mé os. zaim. mi: kaibiſze mi Bogá bojali TF 1715, 13; doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; Jeli moremo mi dobra dela cſiniti KŠ 1754, 80; kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Csigli ſzmo mi eſcse decza KM 1790, 20; Premiſzlimoſzi i’ mi tudi SIZ 1807, 9; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo KOJ 1833, VIII; kako jáko krouto námje potreibna TF 1715, 7; Nám je dáni eden vrács SM 1747, 87; vöro, ſterov Kriſztuſevo vrejdnoſzt knám prikápcſimo KŠ 1754, 82; i knám ſzi je priglihne vcsino KŠ 1771, 65; ka je nám ſztebom Jezus KŠ 1771, 27; Jeli ſzmo du'sni Oltársko ſzveſztvo k-nám vzéti KMK 1780, 62; Ocsa ſzmiluj ſze nám KM 1783, 22; Známo, Ka nám je vſzejm mrejti BKM 1789, 420; nej nám trbej na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; Dobro známo, ka nam je vſzejm mrejti SŠ 1796, 7; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; ár ſztvoriteo je nám z-Paradi'soma vövr'senim KOJ 1833, IX; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; ščé z velikimi skákami nam odbežati AI 1878, 3; tak moremo náſz i vſze naſſe Bougi gori ofrüvati KŠ 1754, 104; I ſzeſztre nyegove nejli ſzo vſze pri náſz KŠ 1771, 47; I ne vpelaj náſz vu ſzküsávanye KŠ 1771, 18; je Perſona z cslovekom poſztánola, naj bi náſz odküpila KMK 1780, 5; On nász vſzigdar rad pomága BKM 1789, 289; Szpoumeni ſze znáſz, oh Bo'se BKM 1789, 61; on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; vu tiváristvo vküpsztoupiti, i stero nász v-nyem obdr'si KOJ 1833, VIII; I takáj od náſz vſze kraj odloucsi SŠ 1796, 5; zdaj, ka náſz od toga vcsi vadlüványe SIZ 1807, 9; Jezus, Li za náſz volo ſzi prisao BRM 1823, 9; kača nas zavárala AI 1878, 3; Prinaz je veliki mraz AIP 1876, br. 1, 5; ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19; nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; niti tebe prav ſzpoznanye med namie opüscheno SM 1747, 86; dobra dela Boug je more vnami zacséti KŠ 1754, 80; Vſzáki med nami ſzám za ſzébe racsun dá Bougi KŠ 1754, 86; znami Boug KŠ 1771, 6; ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; po'salüvanye etak moremo vu nami pobüditi KMK 1780, 71; i csiſzto ſzrczé vu nami ſztvoris KM 1783, 48; Szmiluj ſze nad nami BKM 1789, 349; Vla'zi ka je vnami ſzüho BKM 1789, 118; Znami v-csinenyá dobroga SŠ 1796, 17; csi tak zacsnemo kaj vcsiti, kak pred nami drügi Národje KOJ 1833, V; Szmilüj sze nad námi, Goszpodne BRM 1823, 1; naj ſze radüje veſz odvejtek vu nami SIZ 1807, 4; Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4
Svetokriški
naj1 člen. naj: Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe ǀ Nei on gleda kai della ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu ǀ zhe she nej sa brata sapiſſan, nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat ǀ Naj li drugi hualio dobruto kinenskyh krajlov ǀ Naj rekò drugi kar hozhejo ǀ ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti
Prekmurski
néili tudi néjli člen. ali ne: kai ſzem ſze neili ſzamo, vu greihi popriel SM 1747, 48; Májo neili ſzamo eti SM 1747, 30; Záto je ſzlobodno nejli ſzamo v Koledni ſzvétki, nego vkakſté dnévi KŠ 1754, 214; nejli ſzamo doli ſzpisüje te krive vucsitele KŠ 1771, 765; Nejli pét vrábczov odávajo KŠ 1771, 211; Ali velim: nejli ſzo csüli KŠ 1771, 471; I záto ſzem nejli ſzamo v-ſze BKM 1789, 3b; Nejli ſzam jaſz zadoſzta véliki KM 1790, 20
Besedje16
nejli gl. biti 2, li 2, ne 2 ♦ P: 8 (KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595)
Besedje16
Prekmurski
notréjšnji tudi notréšnji -a -e prid.
1. notranji, ki je znotraj kake celote: Vitézje ſzo ga pa odpelali vu notrejsnyi táo dvora KŠ 1771, 152; i vu notreisnyo hi'so idoucsi joukao ſze je KM 1796, 30
2. nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: i miniszter notresnyi dugovány vu orſzági najvékso oblászt má vrokaj AI 1875, br. 2, 1
3. nanašajoč se na človekovo duševnost: nas cslovik dönok ſze notrejsnyi ponávla KŠ 1754, 192; Notrejsnyi cslovik ſze oprávi SŠ 1796, 44; Notrejsnyi Sztarisina SIZ 1807, 16; Kakda notrejsnye (delo) KŠ 1754, 92; Kákse more biti po'salüvanye? Notrejsnye KMK 1780, 69; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; 'zaloszti i notrêsnyega boleznoszti glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1; Notrejsnyo i vünejsnyo csisztoucso KŠ 1754, 54; ár ſze ona 'zelej i vnotrejsnyem dühovnom rázumi ſzpunyávati KŠ 1754, 69; da ſze mocsno potrdite po Dühi vu tom notrejsnyem csloveki KŠ 1771, 579; ino znotreisnyim ſzküsávanyem vneſzrecso nyega miſzli zapelati SM 1747, 42; cslovik ſzebé vmori Znotrejsnyim tálom KŠ 1754, 36; csi ſzmo nyegovi notreisnyi nepriátelje KŠ 1754, 37; Grejh ſze zové vſze notrejsnye náklonoſzti i mislejnya KŠ 1771, 440; Vidis moje notrejsnye rane KM 1783, 122; nejga méra vmoji notreisnyi kotrigaj KŠ 1754, 232
4. v zvezi notrešnje-stališča dostavek notranji dostavek: Sztáliscsa-dosztavki szo trôjeféle, kak: 1. notresnye-sztáliscsa dosztavek AIN 1876, 19
notréjšnji -a -e sam. notranji, notranjost: Obüdi ſze oh me ſzrcze I vſzáki tao notrejſnye BKM 1789, 387; nyih notreisnya ſzrcsna ſaloszt ABC 1725, A7b; Nejli i vi te notrejsnye ſzoudite KŠ 1771, 499
1. notranji, ki je znotraj kake celote: Vitézje ſzo ga pa odpelali vu notrejsnyi táo dvora KŠ 1771, 152; i vu notreisnyo hi'so idoucsi joukao ſze je KM 1796, 30
2. nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: i miniszter notresnyi dugovány vu orſzági najvékso oblászt má vrokaj AI 1875, br. 2, 1
3. nanašajoč se na človekovo duševnost: nas cslovik dönok ſze notrejsnyi ponávla KŠ 1754, 192; Notrejsnyi cslovik ſze oprávi SŠ 1796, 44; Notrejsnyi Sztarisina SIZ 1807, 16; Kakda notrejsnye (delo) KŠ 1754, 92; Kákse more biti po'salüvanye? Notrejsnye KMK 1780, 69; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; 'zaloszti i notrêsnyega boleznoszti glász sze rasüro AIP 1876, br. 2, 1; Notrejsnyo i vünejsnyo csisztoucso KŠ 1754, 54; ár ſze ona 'zelej i vnotrejsnyem dühovnom rázumi ſzpunyávati KŠ 1754, 69; da ſze mocsno potrdite po Dühi vu tom notrejsnyem csloveki KŠ 1771, 579; ino znotreisnyim ſzküsávanyem vneſzrecso nyega miſzli zapelati SM 1747, 42; cslovik ſzebé vmori Znotrejsnyim tálom KŠ 1754, 36; csi ſzmo nyegovi notreisnyi nepriátelje KŠ 1754, 37; Grejh ſze zové vſze notrejsnye náklonoſzti i mislejnya KŠ 1771, 440; Vidis moje notrejsnye rane KM 1783, 122; nejga méra vmoji notreisnyi kotrigaj KŠ 1754, 232
4. v zvezi notrešnje-stališča dostavek notranji dostavek: Sztáliscsa-dosztavki szo trôjeféle, kak: 1. notresnye-sztáliscsa dosztavek AIN 1876, 19
notréjšnji -a -e sam. notranji, notranjost: Obüdi ſze oh me ſzrcze I vſzáki tao notrejſnye BKM 1789, 387; nyih notreisnya ſzrcsna ſaloszt ABC 1725, A7b; Nejli i vi te notrejsnye ſzoudite KŠ 1771, 499
Prekmurski
òbčinstvo -a s občestvo, skupnost: Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; te krüh nejli je obcſinſztvo Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 204; Naj obcsinſztvo vöre tvoje delavno bode KŠ 1771, 665; Ár je vſzega obcsinſztvo BKM 1789, 265; I ne mejte obcsinſztva zneſzadovenim delom te kmicze KŠ 1771, 584; Sz. Mati Czérkev je obcsinſztva ſzrejdnya piknyicza KMK 1780, 20; nemam obcsinsztva z jálnimi TA 1848, 20; Boug, po kom ſzte pozváni na obcsinſztvo Sziná nyegovoga KŠ 1771, 490; Vörjem vu Szvéczov obcsinſztvo KMK 1780, 7; Vörjem vu ſzvéczov obcsinſztvo KMS 1780, A4b; tiváriſtva, ſtera ſze za obcsinſztvo, národe imenüjo KM 1790, 88; niki pa obcsinsztvo szpominajo KOJ 1848, 57; i z praznikmi más obcsinsztvo TA 1848, 40; nego ſze li 'znyim vu obcſinsztvi vjediná KŠ 1754, 8b; I bili ſzo ſztálni vu obcsinſztvi KŠ 1771, 347; I mi vpobo'zni düs obcsinsztvi Tebi áldüvajôcsi KAJ 1848, 208; Nad obcsinſztvov vaſov vu Evangyeliomi KŠ 1771, 591
Svetokriški
paradiž -a m raj, paradiž: tamkaj je bil Paradish im. ed. ǀ s. Grogor samerka, de Paradish im. ed. je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve ǀ Drev tiga lebna v' ſrédi Paradisha rod. ed. ǀ ſrejd tiga Paradiſha rod. ed. ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha rod. ed. ſvera ǀ Bug Adama, inu Euo s'paradisha rod. ed. je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine ǀ shiher bi ga Paradishu daj. ed. perglihali ǀ paradish tož. ed. ſta bila ſapuſtila ǀ Bug prezej v'Paradish tož. ed. pride, inu Adama ijszhe ǀ G. Bug je bil takorshno vahto poſtavil pred Paridish tož. ed. ǀ shena je bila ſtuariena v'Paradishi mest. ed. ǀ ſe ym nej sdelu drugazu, temuzh kakor de bi bily v'Paradishi mest. ed. ǀ nej hotel obenu nerodovitnu drivu v'Paradiſhi mest. ed. imèti ǀ greh je en derezhi potok Kateri nar poprei po Paradishu mest. ed. ſe je vnkaj rèslil ǀ Tedaj v'Paradishu mest. ed. nej bilu obene kazhe ǀ Tudi ſe resveſſelim s' Paradisham or. ed. tiga S. Kloshtra ← nem. Paradies < srvnem. paradīs(e) ← lat. paradīsus ← gr. παράδεισος ← srperz., prim. av. pairi-daēza ‛obzidje’
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost