Zadetki iskanja
1. preminiti, umreti: Dobro známo, ka nam je ſztoga ſzvejta preminouti SŠ 1796, 7; I, gda ſzvejta preminém KŠ 1754, 246; Gda preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Nikaj vu tom neznam ako dneſz preminés SŠ 1796, 10; Vtiſsi boleznoſzt prvle, kak preminé SM 1747, 64; vleti od Kriſztuſovoga rojsztva 70. preminé KŠ 1771, 700; naj z-etoga ſzvejta ſzrecsno preminém KM 1783, 81; Vidoucsi pa ſztotnik, kaj je tak premino KŠ 1771, 153; Na kri'zi on premino je BKM 1789, 88; i hüdou je premino z-ſzvejta KM 1790, 56; szlugov i ſzlü'sbenicz, ki ſzo z-etoga ſzvejta prminoli KM 1783, 124
2. miniti: Nyega préczimba preminé KŠ 1754, 273; Gda ete 'zitek preminé BKM 1789, 53; I csi néba zemla Preminé po Tebi BRM 1823, 104; dén, vſterom nebéſza skripanyem preminéjo KŠ 1771, 722; Noucs je 'ze preminoula KŠ 1754, 246; Noucs je preminoula KŠ 1771, 478; dén je premino KM 1783, 175; Noucs je 'ze preminoula BKM 1789, 365; Jaj preminolo je vsze moje vupanye KM 1783, 175
3. izginiti: Ká bos czérkev bráno, Da té örok tvoj ni te nepreminé KAJ 1848, 162
preminóuči tudi preminóči -a -e
1. minuli, pretekli: Preminoucse (praeteritum, mult) KOJ 1833, 55; Preminôcse vrêmen AIN 1876, 50; ka ſzi ti náſz vtemnoſzti ete preminoucse noucsi obarvao KŠ 1754, 223; ſterimiſzem ete preminoucſi dén Tvojo zmoſnoſzt zbantüvao TF 1715, 46; ino ete preminoucſi dén zbantüval SM 1747, 47; ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; kaiſzi ti mené eto preminoucſo nocs obarvau TF 1715, 45; eto preminoucso noucs ABC 1725, A5a; kai ſzi ti mené eto preminoucſo noucs, obarval SM 1747, 43; eto preminoucso noucs obdr'sao KM 1783, 32; ki ſzte i ſteti zácsali vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; te je vrêmana rêcs vu preminôcsem vrêmeni AIN 1876, 47; Kaj ſzi mené Vpreminoucsoj noucsi Obarvo BKM 1789, 370; kak je priétni bio zdávnya i vu preminoucsi ſztári lejtaj KŠ 1771, 815; ka v-preminocsih letaj naprávleni dug te'zijo AI 1875, kaz. br. 2
2. minljiv: ár vidis, ka ſzam preminoucſi BKM 1789, 414; Zná, kaj je blágo preminôcse BRM 1823, 359; Preminoucsi je te 'sitek SŠ 1796, 82; preminoucse lüſztvo SŠ 1796, 9; nejmam tu ſztáliscsa V-preminoucsem ſzvejti SŠ 1796, 148
3. pokojni, umrli: vu Goſzpodni preminoucſi Küzmics Stevan BKM 1789, 3; preminoucſega Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; [priáteli] vſteroj ſzo vöri preminoucsi BKM 1789, 441; Vszejh preminoucsih düſicze KM 1783, 28; Da vszejm vörnim preminoucſim düſiczam darujes KM 1783, 97; za preminoucse düſicze Bougi ſze morejo gori aldüvati KM 1783, 83
preminóuči -a -e sam.
1. pokojni, umrli: od preminoucsega KM 1783, 125; naj G. Bog preminočemi vekvečen mér darüje BJ 1886, 26; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, X
2. minuli: Ár csi je to preminoucse odicseno bilo KŠ 1771, 533; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz toga preminoucsega KŠ 1771, 534; Vſza ſzo oh jaj eti preminoucsa BKM 1789, 283; Ki vam dá, Ktera ſzo preminoucsa BKM 1789, 119
1. lasten: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; Jaſz pa tvoj oſztánem, na veke laſztiven BKM 1789, 366; Jeli je nej mogo oſztánoti vſzáki ſzvoj laſztiven goſzpoud KM 1790, 84; Naj tva lasztivna bou KŠ 1754, 247; Tou je tou laſztivno preſtimanye pejnez KM 1790, 30; Kak laſztivno lüſztvo, Na veke ſzlü'zili BKM 1789, 18; Grejhe tvoje tvojemi laſztivnomi Szpovedniki vadlüj KM 1790, 111; právo láſztivno krv naſega Goſzpodna KŠ 1754, 204; je ſztvouro csloveka na ſzvojo laſztivno ſzpodobnoſzt KM 1796, 4; ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega KŠ 1771, A4b; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; naj laſztivnim goſzpodárom podlo'zni boudo KŠ 1754, 66; ſzem zlaſztivnimi Kriſztusevimi ricsmi pokázao KŠ 1754, 7b
2. v zvezah: lastivni nomen lastno ime: Lasztivni nomen, steri sze prisztája szamo jedinszke persone, ali dugoványa KOJ 1833, 15;
lastivno ime lastno ime: Pred nisterim lasztivnomiméni, dp. Gábor AIN 1876, 24; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10
lastìvni -a -o sam. lastni: nikaj nejmam laſztivnoga KŠ 1754, 167; Prisao je med laſztivne BKM 1789, 39; bránimo naſſa laſztivna prouti protivnikom KM 1790, 88
1. počitek, mir: Oh Jezus, moj mér i pocsinek KŠ 1754, 234; Moj pocsinek BKM 1789, 99; Po deli je ſzlatki pocsinek KM 1790, 16; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Opominanje na ovoga pocsinka iszkanye KŠ 1771, 676; Rávno, kak fticsek na vejki, Ino pocsinka nejmam BKM 1789, 169; Sztani, Goszpodne, k pocsinki tvojemi TA 1848, 109; necsiſzti düjh iscse pocsinek KŠ 1771, 41; Idem 'se na pocsinek oh Boug KMK 1780, 104; da bi pocſinek dao meni BKM 1789, 82; K-ſzebi je nyé pouzvao na pocsinek KM 1796, 16; Tejli dáj pocsinek vzemli SŠ 1796, 3; i na pocsinek vecsni tiho idti KAJ 1848, III; Ovcsár sze na pocsinek szprávi KAJ 1870, 139; Ocsa, bôg nyim dáj pocsinek AI 1875, br. 2, 6
2. premor: Náj menye pocsinka dopüszti siba (, ) KOJ 1833, 9; Pitanya i ova znaménya szo nê za pocsinka, nego za razmenya gucsa volo AIN 1876, 9
1. zadržati, obdržati: Nede mogla mené zemla zadr'sati SŠ 1796, 60; Te posteni szirmák sze jo je zbranyü-vao zadr'zati KAJ 1870, 126; ali zobecsane plácse kaj doli vtrgnemo i zadr'zimo KŠ 1754, 50; Szebé ti zadr'si ár nejmam 'saloſzti SŠ 1796, 79; naj nikoga ne bi z-poroblenyá kaj zadr'sao KM 1796, 54; Tiſzi pa zadr'zao to dobro vino notri do eti máo KŠ 1771, 269; Bej'zali ſzte lipou, ſto váſz je zadr'zao KŠ 1771, 567; kintse szebi zadr'si KOJ 1848, 37; pren. ino za nyihovo voljo da nám nai vetakove prosnye nezadersi TF 1715, 29
2. zadržati, ne odpustiti: Ka vörnim morejo grejhe zadr'sati KMK 1780, 85; grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; koterim pak nyihove greihe zaderſite TF 1715, 34
zadržàti se -ím se
1. zadržati se, ostati daljši čas: nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII
2. zadržati, ne odpustiti: grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite, tejm ſze zadr'zijo KŠ 1754, 194; greihi nevernim ſze pak doli zaderſio TF 1715, 34
zadržáni -a -o zadržan: Ovo nájem delavczov, zadr'záni od váſz kricsi KŠ 1771, 752; ali dönok je vu robſztvi zadr'sáni Paveo KM 1796, 129
zaderžéni -a -o zadržan: koterim pak nyihove greihe zaderſite, zaderſeni nyim boudo TF 1715, 34
1. zunaj: Vſzáki grejh, ſteroga ſté cslovik vcsini, zvüna tejla je KŠ 1771, 501; Czérkev, zvüna ſtere ſze niſce zvelicsanya nemore vüpati KMK 1780, 20; pa ſzi lampe nej znao odprejti ni zvüna czérkvi BKM 1789, 5b; i zvüna ſoule ſze je na ono dobro Károl popaſcso KM 1790, 56; ali zvüna Paradi'soma je ſztvorjeni KM 1796, 6; Vsza vojszka je zvüna országa vojüvati mogla KOJ 1848, 103; Na glász dobite, ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; Zvün rodovine deržina lehko prebivajo BJ 1886, 10
2. razen: Jeli jeſzte eſche kai zvüna toga, na ſtero je vreidno navcſiti TF 1715, 45; Zvün tébe nikai ſzercze ne lübi SM 1747, 76; ali zvün potrejbcſine li vczérkvi ſze more doprnásati KŠ 1754, 188; kaj je zvün toga, ki nyemi je vſza podvrgao KŠ 1771, 522; Krſztseniki zvün zgoraj povejdani je potrejbno KMK 1780, 6; i zvuna tébe nikaj ne 'selej KM 1783, 181; Zvün tébe nikaj nejmam BKM 1789, 15; Zvün tejh je potrejbno delo KM 1790, 50; i zvün vſzamogoucsega Bogá vſza KM 1796, 3; kaj one zvüna drügi knig potrebüjejo BRM 1823, IV; Vu vucsilnici zvün sztolicz KOJ 1845, 6; Ár sto je Bôg, zvüna Goszpodna TA 1848, 14; zvün onoga sztrána escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156