Zadetki iskanja
Svetokriški
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
Prekmurski
índri prisl. drugje, drugod: Tak domá, ali gde indri KŠ 1754, 28; dáj nám tákſe paſztére, ki indri vtvojo ovcsárniczo notri ne pridejo, nego po dveraj KŠ 1771, 832; ali gde je on indri na-ſzami mogao biti KM 1790, 62; Zvüna tébe indri nejmam zvelicsanye SŠ 1796, 85; ali csi indri nede nikaj vido KOJ 1833, XV; mraz doszta bole mantrá potnika, kak indri gdekoli KAJ 1870, 146; vszáka vész sze more szkrbeti za tákse drevje, stero pri potáj i gder indri poszadi AIP 1876, br. 7, 8; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica, indri pa več BJ 1886, 7
Prekmurski
jèzik -íka m
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156
Svetokriški
klagovati -ujem nedov. 1. tarnati, pritoževati se: Imà gvishnu urshoh iamrat, klagovati nedol., inu ſe toshit zhes ſvojo nesrezho ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati, inu klaguati nedol. ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati nedol., Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku Mestu ǀ vſy vkupaj ſo pershli ſe jokati, inu klagovati namen. ǀ ſakaj taku milu klagujesh 2. ed. ǀ SaKj tedaj tuliKain Klaguiesh 2. ed. zhes te druge ǀ ti shalovash, inu klagviesh 2. ed. kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ Se joka, inu klaguje 3. ed. nad tuojo shkodo ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie 3. ed., jamra, inu ioka ǀ en zhaſs klagvje 3. ed. ǀ My Klagujemo 1. mn., Angeli pak veſselu pojejo ǀ Oh aku vy Angely klaguiete 2. mn., videozh de ta folk ſvojmu dobrutlivimu Krajlu ſo nehvaleshni ǀ otrozy klaguieio 3. mn., matere shalveio ǀ shaloſtni hodio, inu klaguiejo 3. mn. ǀ shalujeio, klagujeio, inu iamraio 3. mn. ǀ Satorai shiher bom Klagoval del. ed. m s'S. Chryſostomam ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval +del. ed. m s' Amoſam Prerokam ǀ nyh mati Rebecca je klagovala del. ed. ž, ter djala de bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali del. mn. m, inu zagovali ǀ pres konza bote klaguvali del. mn. m; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon, katere ſe ſo jokale, inu klagovale del. mn. ž na vus glaſs, nad truplam tiga lubiga, inu lepiga Adonida 2. obžalovati: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger Boshy, kateri reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval del. ed. m, kakor de bi njega lastne bile Denominativ iz izposojenke iz nem. Klage ‛tarnanje, tožba’; → klogovati
Prekmurski
lastìven -vna -o prid.
1. lasten: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; Jaſz pa tvoj oſztánem, na veke laſztiven BKM 1789, 366; Jeli je nej mogo oſztánoti vſzáki ſzvoj laſztiven goſzpoud KM 1790, 84; Naj tva lasztivna bou KŠ 1754, 247; Tou je tou laſztivno preſtimanye pejnez KM 1790, 30; Kak laſztivno lüſztvo, Na veke ſzlü'zili BKM 1789, 18; Grejhe tvoje tvojemi laſztivnomi Szpovedniki vadlüj KM 1790, 111; právo láſztivno krv naſega Goſzpodna KŠ 1754, 204; je ſztvouro csloveka na ſzvojo laſztivno ſzpodobnoſzt KM 1796, 4; ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega KŠ 1771, A4b; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; naj laſztivnim goſzpodárom podlo'zni boudo KŠ 1754, 66; ſzem zlaſztivnimi Kriſztusevimi ricsmi pokázao KŠ 1754, 7b
2. v zvezah: lastivni nomen lastno ime: Lasztivni nomen, steri sze prisztája szamo jedinszke persone, ali dugoványa KOJ 1833, 15;
lastivno ime lastno ime: Pred nisterim lasztivnomiméni, dp. Gábor AIN 1876, 24; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10
lastìvni -a -o sam. lastni: nikaj nejmam laſztivnoga KŠ 1754, 167; Prisao je med laſztivne BKM 1789, 39; bránimo naſſa laſztivna prouti protivnikom KM 1790, 88
1. lasten: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; Jaſz pa tvoj oſztánem, na veke laſztiven BKM 1789, 366; Jeli je nej mogo oſztánoti vſzáki ſzvoj laſztiven goſzpoud KM 1790, 84; Naj tva lasztivna bou KŠ 1754, 247; Tou je tou laſztivno preſtimanye pejnez KM 1790, 30; Kak laſztivno lüſztvo, Na veke ſzlü'zili BKM 1789, 18; Grejhe tvoje tvojemi laſztivnomi Szpovedniki vadlüj KM 1790, 111; právo láſztivno krv naſega Goſzpodna KŠ 1754, 204; je ſztvouro csloveka na ſzvojo laſztivno ſzpodobnoſzt KM 1796, 4; ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega KŠ 1771, A4b; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; naj laſztivnim goſzpodárom podlo'zni boudo KŠ 1754, 66; ſzem zlaſztivnimi Kriſztusevimi ricsmi pokázao KŠ 1754, 7b
2. v zvezah: lastivni nomen lastno ime: Lasztivni nomen, steri sze prisztája szamo jedinszke persone, ali dugoványa KOJ 1833, 15;
lastivno ime lastno ime: Pred nisterim lasztivnomiméni, dp. Gábor AIN 1876, 24; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10
lastìvni -a -o sam. lastni: nikaj nejmam laſztivnoga KŠ 1754, 167; Prisao je med laſztivne BKM 1789, 39; bránimo naſſa laſztivna prouti protivnikom KM 1790, 88
Besedje16
nejmam [1. os. ed. itd.] gl. imeti, ne 2 ♦ P: 8 (DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DC 1584, BH 1584, TfC 1595)
Prekmurski
pòčinek -nka m
1. počitek, mir: Oh Jezus, moj mér i pocsinek KŠ 1754, 234; Moj pocsinek BKM 1789, 99; Po deli je ſzlatki pocsinek KM 1790, 16; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Opominanje na ovoga pocsinka iszkanye KŠ 1771, 676; Rávno, kak fticsek na vejki, Ino pocsinka nejmam BKM 1789, 169; Sztani, Goszpodne, k pocsinki tvojemi TA 1848, 109; necsiſzti düjh iscse pocsinek KŠ 1771, 41; Idem 'se na pocsinek oh Boug KMK 1780, 104; da bi pocſinek dao meni BKM 1789, 82; K-ſzebi je nyé pouzvao na pocsinek KM 1796, 16; Tejli dáj pocsinek vzemli SŠ 1796, 3; i na pocsinek vecsni tiho idti KAJ 1848, III; Ovcsár sze na pocsinek szprávi KAJ 1870, 139; Ocsa, bôg nyim dáj pocsinek AI 1875, br. 2, 6
2. premor: Náj menye pocsinka dopüszti siba (, ) KOJ 1833, 9; Pitanya i ova znaménya szo nê za pocsinka, nego za razmenya gucsa volo AIN 1876, 9
1. počitek, mir: Oh Jezus, moj mér i pocsinek KŠ 1754, 234; Moj pocsinek BKM 1789, 99; Po deli je ſzlatki pocsinek KM 1790, 16; i dáj mi pocsinka pri tebi nájti KŠ 1754, 232; Opominanje na ovoga pocsinka iszkanye KŠ 1771, 676; Rávno, kak fticsek na vejki, Ino pocsinka nejmam BKM 1789, 169; Sztani, Goszpodne, k pocsinki tvojemi TA 1848, 109; necsiſzti düjh iscse pocsinek KŠ 1771, 41; Idem 'se na pocsinek oh Boug KMK 1780, 104; da bi pocſinek dao meni BKM 1789, 82; K-ſzebi je nyé pouzvao na pocsinek KM 1796, 16; Tejli dáj pocsinek vzemli SŠ 1796, 3; i na pocsinek vecsni tiho idti KAJ 1848, III; Ovcsár sze na pocsinek szprávi KAJ 1870, 139; Ocsa, bôg nyim dáj pocsinek AI 1875, br. 2, 6
2. premor: Náj menye pocsinka dopüszti siba (, ) KOJ 1833, 9; Pitanya i ova znaménya szo nê za pocsinka, nego za razmenya gucsa volo AIN 1876, 9
Prekmurski
preminóuti -ém dov.
1. preminiti, umreti: Dobro známo, ka nam je ſztoga ſzvejta preminouti SŠ 1796, 7; I, gda ſzvejta preminém KŠ 1754, 246; Gda preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Nikaj vu tom neznam ako dneſz preminés SŠ 1796, 10; Vtiſsi boleznoſzt prvle, kak preminé SM 1747, 64; vleti od Kriſztuſovoga rojsztva 70. preminé KŠ 1771, 700; naj z-etoga ſzvejta ſzrecsno preminém KM 1783, 81; Vidoucsi pa ſztotnik, kaj je tak premino KŠ 1771, 153; Na kri'zi on premino je BKM 1789, 88; i hüdou je premino z-ſzvejta KM 1790, 56; szlugov i ſzlü'sbenicz, ki ſzo z-etoga ſzvejta prminoli KM 1783, 124
2. miniti: Nyega préczimba preminé KŠ 1754, 273; Gda ete 'zitek preminé BKM 1789, 53; I csi néba zemla Preminé po Tebi BRM 1823, 104; dén, vſterom nebéſza skripanyem preminéjo KŠ 1771, 722; Noucs je 'ze preminoula KŠ 1754, 246; Noucs je preminoula KŠ 1771, 478; dén je premino KM 1783, 175; Noucs je 'ze preminoula BKM 1789, 365; Jaj preminolo je vsze moje vupanye KM 1783, 175
3. izginiti: Ká bos czérkev bráno, Da té örok tvoj ni te nepreminé KAJ 1848, 162
preminóuči tudi preminóči -a -e
1. minuli, pretekli: Preminoucse (praeteritum, mult) KOJ 1833, 55; Preminôcse vrêmen AIN 1876, 50; ka ſzi ti náſz vtemnoſzti ete preminoucse noucsi obarvao KŠ 1754, 223; ſterimiſzem ete preminoucſi dén Tvojo zmoſnoſzt zbantüvao TF 1715, 46; ino ete preminoucſi dén zbantüval SM 1747, 47; ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; kaiſzi ti mené eto preminoucſo nocs obarvau TF 1715, 45; eto preminoucso noucs ABC 1725, A5a; kai ſzi ti mené eto preminoucſo noucs, obarval SM 1747, 43; eto preminoucso noucs obdr'sao KM 1783, 32; ki ſzte i ſteti zácsali vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; te je vrêmana rêcs vu preminôcsem vrêmeni AIN 1876, 47; Kaj ſzi mené Vpreminoucsoj noucsi Obarvo BKM 1789, 370; kak je priétni bio zdávnya i vu preminoucsi ſztári lejtaj KŠ 1771, 815; ka v-preminocsih letaj naprávleni dug te'zijo AI 1875, kaz. br. 2
2. minljiv: ár vidis, ka ſzam preminoucſi BKM 1789, 414; Zná, kaj je blágo preminôcse BRM 1823, 359; Preminoucsi je te 'sitek SŠ 1796, 82; preminoucse lüſztvo SŠ 1796, 9; nejmam tu ſztáliscsa V-preminoucsem ſzvejti SŠ 1796, 148
3. pokojni, umrli: vu Goſzpodni preminoucſi Küzmics Stevan BKM 1789, 3; preminoucſega Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; [priáteli] vſteroj ſzo vöri preminoucsi BKM 1789, 441; Vszejh preminoucsih düſicze KM 1783, 28; Da vszejm vörnim preminoucſim düſiczam darujes KM 1783, 97; za preminoucse düſicze Bougi ſze morejo gori aldüvati KM 1783, 83
preminóuči -a -e sam.
1. pokojni, umrli: od preminoucsega KM 1783, 125; naj G. Bog preminočemi vekvečen mér darüje BJ 1886, 26; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, X
2. minuli: Ár csi je to preminoucse odicseno bilo KŠ 1771, 533; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz toga preminoucsega KŠ 1771, 534; Vſza ſzo oh jaj eti preminoucsa BKM 1789, 283; Ki vam dá, Ktera ſzo preminoucsa BKM 1789, 119
1. preminiti, umreti: Dobro známo, ka nam je ſztoga ſzvejta preminouti SŠ 1796, 7; I, gda ſzvejta preminém KŠ 1754, 246; Gda preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Nikaj vu tom neznam ako dneſz preminés SŠ 1796, 10; Vtiſsi boleznoſzt prvle, kak preminé SM 1747, 64; vleti od Kriſztuſovoga rojsztva 70. preminé KŠ 1771, 700; naj z-etoga ſzvejta ſzrecsno preminém KM 1783, 81; Vidoucsi pa ſztotnik, kaj je tak premino KŠ 1771, 153; Na kri'zi on premino je BKM 1789, 88; i hüdou je premino z-ſzvejta KM 1790, 56; szlugov i ſzlü'sbenicz, ki ſzo z-etoga ſzvejta prminoli KM 1783, 124
2. miniti: Nyega préczimba preminé KŠ 1754, 273; Gda ete 'zitek preminé BKM 1789, 53; I csi néba zemla Preminé po Tebi BRM 1823, 104; dén, vſterom nebéſza skripanyem preminéjo KŠ 1771, 722; Noucs je 'ze preminoula KŠ 1754, 246; Noucs je preminoula KŠ 1771, 478; dén je premino KM 1783, 175; Noucs je 'ze preminoula BKM 1789, 365; Jaj preminolo je vsze moje vupanye KM 1783, 175
3. izginiti: Ká bos czérkev bráno, Da té örok tvoj ni te nepreminé KAJ 1848, 162
preminóuči tudi preminóči -a -e
1. minuli, pretekli: Preminoucse (praeteritum, mult) KOJ 1833, 55; Preminôcse vrêmen AIN 1876, 50; ka ſzi ti náſz vtemnoſzti ete preminoucse noucsi obarvao KŠ 1754, 223; ſterimiſzem ete preminoucſi dén Tvojo zmoſnoſzt zbantüvao TF 1715, 46; ino ete preminoucſi dén zbantüval SM 1747, 47; ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; kaiſzi ti mené eto preminoucſo nocs obarvau TF 1715, 45; eto preminoucso noucs ABC 1725, A5a; kai ſzi ti mené eto preminoucſo noucs, obarval SM 1747, 43; eto preminoucso noucs obdr'sao KM 1783, 32; ki ſzte i ſteti zácsali vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; te je vrêmana rêcs vu preminôcsem vrêmeni AIN 1876, 47; Kaj ſzi mené Vpreminoucsoj noucsi Obarvo BKM 1789, 370; kak je priétni bio zdávnya i vu preminoucsi ſztári lejtaj KŠ 1771, 815; ka v-preminocsih letaj naprávleni dug te'zijo AI 1875, kaz. br. 2
2. minljiv: ár vidis, ka ſzam preminoucſi BKM 1789, 414; Zná, kaj je blágo preminôcse BRM 1823, 359; Preminoucsi je te 'sitek SŠ 1796, 82; preminoucse lüſztvo SŠ 1796, 9; nejmam tu ſztáliscsa V-preminoucsem ſzvejti SŠ 1796, 148
3. pokojni, umrli: vu Goſzpodni preminoucſi Küzmics Stevan BKM 1789, 3; preminoucſega Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; [priáteli] vſteroj ſzo vöri preminoucsi BKM 1789, 441; Vszejh preminoucsih düſicze KM 1783, 28; Da vszejm vörnim preminoucſim düſiczam darujes KM 1783, 97; za preminoucse düſicze Bougi ſze morejo gori aldüvati KM 1783, 83
preminóuči -a -e sam.
1. pokojni, umrli: od preminoucsega KM 1783, 125; naj G. Bog preminočemi vekvečen mér darüje BJ 1886, 26; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, X
2. minuli: Ár csi je to preminoucse odicseno bilo KŠ 1771, 533; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz toga preminoucsega KŠ 1771, 534; Vſza ſzo oh jaj eti preminoucsa BKM 1789, 283; Ki vam dá, Ktera ſzo preminoucsa BKM 1789, 119
Prekmurski
šála -e ž šala: Tréfa; sála KOJ 1833, 176; Vu vekivecsnoſzti nigdár Nega nikse sále BKM 1789, 453; A jaj vszigdár hüdoj ſzpáki, Ino necsisztoj 'sáli KM 1783, 296; ino ſzmo tá niháli otrocsjo ſálo TF 1715, 8; Dáj za sálo nejmam, ka je od tébe BKM 1789, 313; Kráo je Érseka opómbo za sálo nej vzéo KOJ 1848, 73
Prekmurski
šénk -a m dar, darilo: I znás, ka nikakſega Senka nejmam bolsega BKM 1789, 374; da je deſzét rainiski ſenka doubo KM 1790, 36; dáo nyim je lejpe senke, ino dári SIZ 1807, 41
Svetokriški
vekši -a in nepreg. prid. primer. večji: de ſi lih poprej ſo vekshi im. mn. m gresniKi bilij ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi im. ed. ž kakor Davidava ǀ naſha hudobnoſt she veKhsi im. ed. ž prihaja ǀ ſonze nej vekshi im. ed. s kakor enu kolù ǀ Nimamo v' mej Svetniki, inu Angely vekshiga rod. ed. m Pomozhnika, kakor je S. Michael ǀ vekshi rod. ed. ž nepameti, inu norzhje na ſvejtu nemore biti ǀ nimamo vekshiga rod. ed. s veſſelja imeti, temuzh de nasha imena ſo v' nebeſſih sapiſſane ǀ Ie bil G. Bug ſapovedal timu Vekshimu daj. ed. m Mashniku ǀ vekshi tož. ed. m shegin od G: Boga doſezhi ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi tož. ed. m vrshoh shaluati ǀ Bug pak vekshi tož. ed. ž, jnu radovitnishi deshelo njemu poverne ǀ zhe v' vekshi mest. ed. ž potrebi ga vidio, hitrej njemu na pomozh prideio ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem or. ed. m fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal ǀ s'vekshi or. ed. ž pohleunostio ǀ vekshi im. mn. m grèshniki ratat ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi im. mn. m lotry ǀ she vekshi im. mn. ž shushnave ſo njega obhajale ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi tož. mn. m grehe shlihat ǀ v'taki vishi bote vekshi tož. mn. ž gnade od Boga doſegli ǀ v' vekſih mest. mn. supernoſtih je mozh, inu gnado dal presež.> na semli je bil nar vekshi im. ed. m petler ǀ Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi im. ed. m presheshnik ǀ jest ſim ta narvekshi im. ed. m greshnik tega ſvejta ǀ v'Rimi je ta nar vekshi im. ed. ž sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe im. ed. s mej uſem seliszhem ǀ je ſyn tiga nervekshiga rod. ed. m Boga iupitra ǀ danaſs nar vekshi tož. ed. m lon je prejel ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi tož. ed. m mirakil v'mei vſemy ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga tož. ed. m ži., inu svestiſhiga ſlushabnika ǀ golob ſposna sa ſvoiga ner vekshiga tož. ed. m ži. ſaurashnika kregula ǀ nar vekshi tož. ed. ž zhast takushnim ſo ſturili ǀ je on leto narvekshi tož. ed. ž gnado doſsegil ǀ je neshal tu nar vekshi tož. ed. s veſselje per Marij Divizi ǀ v'tej narvekshi mest. ed. ž potrebi ǀ v' tem ner vekshim or. ed. s vbushtvi je veſſeleshi bil, kakor ta ner bogatishi ǀ s'to nar vekshi or. ed. ž nevarnostio ǀ one ſo vrshoh de ty nar vekshi im. mn. m grehi ſe dopernashajo ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih rod. mn. hribou ſtudenizi ſverat ǀ S. Heronymus vſe grehe te nervekshi tož. mn. m na vago poſtavi ǀ ſe ne boij v'te nar vekshi tož. mn. ž neuarnosti podati ǀ v'te narvekshi tož. mn. ž neuarnostj ſe podaio ǀ v'te narvekſhi tož. mn. ž neuarnosti ſe ſo podali → velik, → večji
Prekmurski
zadržàti tudi zaderžàti -ím dov.
1. zadržati, obdržati: Nede mogla mené zemla zadr'sati SŠ 1796, 60; Te posteni szirmák sze jo je zbranyü-vao zadr'zati KAJ 1870, 126; ali zobecsane plácse kaj doli vtrgnemo i zadr'zimo KŠ 1754, 50; Szebé ti zadr'si ár nejmam 'saloſzti SŠ 1796, 79; naj nikoga ne bi z-poroblenyá kaj zadr'sao KM 1796, 54; Tiſzi pa zadr'zao to dobro vino notri do eti máo KŠ 1771, 269; Bej'zali ſzte lipou, ſto váſz je zadr'zao KŠ 1771, 567; kintse szebi zadr'si KOJ 1848, 37; pren. ino za nyihovo voljo da nám nai vetakove prosnye nezadersi TF 1715, 29
2. zadržati, ne odpustiti: Ka vörnim morejo grejhe zadr'sati KMK 1780, 85; grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; koterim pak nyihove greihe zaderſite TF 1715, 34
zadržàti se -ím se
1. zadržati se, ostati daljši čas: nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII
2. zadržati, ne odpustiti: grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite, tejm ſze zadr'zijo KŠ 1754, 194; greihi nevernim ſze pak doli zaderſio TF 1715, 34
zadržáni -a -o zadržan: Ovo nájem delavczov, zadr'záni od váſz kricsi KŠ 1771, 752; ali dönok je vu robſztvi zadr'sáni Paveo KM 1796, 129
zaderžéni -a -o zadržan: koterim pak nyihove greihe zaderſite, zaderſeni nyim boudo TF 1715, 34
1. zadržati, obdržati: Nede mogla mené zemla zadr'sati SŠ 1796, 60; Te posteni szirmák sze jo je zbranyü-vao zadr'zati KAJ 1870, 126; ali zobecsane plácse kaj doli vtrgnemo i zadr'zimo KŠ 1754, 50; Szebé ti zadr'si ár nejmam 'saloſzti SŠ 1796, 79; naj nikoga ne bi z-poroblenyá kaj zadr'sao KM 1796, 54; Tiſzi pa zadr'zao to dobro vino notri do eti máo KŠ 1771, 269; Bej'zali ſzte lipou, ſto váſz je zadr'zao KŠ 1771, 567; kintse szebi zadr'si KOJ 1848, 37; pren. ino za nyihovo voljo da nám nai vetakove prosnye nezadersi TF 1715, 29
2. zadržati, ne odpustiti: Ka vörnim morejo grejhe zadr'sati KMK 1780, 85; grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; koterim pak nyihove greihe zaderſite TF 1715, 34
zadržàti se -ím se
1. zadržati se, ostati daljši čas: nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII
2. zadržati, ne odpustiti: grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite, tejm ſze zadr'zijo KŠ 1754, 194; greihi nevernim ſze pak doli zaderſio TF 1715, 34
zadržáni -a -o zadržan: Ovo nájem delavczov, zadr'záni od váſz kricsi KŠ 1771, 752; ali dönok je vu robſztvi zadr'sáni Paveo KM 1796, 129
zaderžéni -a -o zadržan: koterim pak nyihove greihe zaderſite, zaderſeni nyim boudo TF 1715, 34
Prekmurski
zvün tudi zvǘna predl. z rod.
1. zunaj: Vſzáki grejh, ſteroga ſté cslovik vcsini, zvüna tejla je KŠ 1771, 501; Czérkev, zvüna ſtere ſze niſce zvelicsanya nemore vüpati KMK 1780, 20; pa ſzi lampe nej znao odprejti ni zvüna czérkvi BKM 1789, 5b; i zvüna ſoule ſze je na ono dobro Károl popaſcso KM 1790, 56; ali zvüna Paradi'soma je ſztvorjeni KM 1796, 6; Vsza vojszka je zvüna országa vojüvati mogla KOJ 1848, 103; Na glász dobite, ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; Zvün rodovine deržina lehko prebivajo BJ 1886, 10
2. razen: Jeli jeſzte eſche kai zvüna toga, na ſtero je vreidno navcſiti TF 1715, 45; Zvün tébe nikai ſzercze ne lübi SM 1747, 76; ali zvün potrejbcſine li vczérkvi ſze more doprnásati KŠ 1754, 188; kaj je zvün toga, ki nyemi je vſza podvrgao KŠ 1771, 522; Krſztseniki zvün zgoraj povejdani je potrejbno KMK 1780, 6; i zvuna tébe nikaj ne 'selej KM 1783, 181; Zvün tébe nikaj nejmam BKM 1789, 15; Zvün tejh je potrejbno delo KM 1790, 50; i zvün vſzamogoucsega Bogá vſza KM 1796, 3; kaj one zvüna drügi knig potrebüjejo BRM 1823, IV; Vu vucsilnici zvün sztolicz KOJ 1845, 6; Ár sto je Bôg, zvüna Goszpodna TA 1848, 14; zvün onoga sztrána escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2
1. zunaj: Vſzáki grejh, ſteroga ſté cslovik vcsini, zvüna tejla je KŠ 1771, 501; Czérkev, zvüna ſtere ſze niſce zvelicsanya nemore vüpati KMK 1780, 20; pa ſzi lampe nej znao odprejti ni zvüna czérkvi BKM 1789, 5b; i zvüna ſoule ſze je na ono dobro Károl popaſcso KM 1790, 56; ali zvüna Paradi'soma je ſztvorjeni KM 1796, 6; Vsza vojszka je zvüna országa vojüvati mogla KOJ 1848, 103; Na glász dobite, ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; Zvün rodovine deržina lehko prebivajo BJ 1886, 10
2. razen: Jeli jeſzte eſche kai zvüna toga, na ſtero je vreidno navcſiti TF 1715, 45; Zvün tébe nikai ſzercze ne lübi SM 1747, 76; ali zvün potrejbcſine li vczérkvi ſze more doprnásati KŠ 1754, 188; kaj je zvün toga, ki nyemi je vſza podvrgao KŠ 1771, 522; Krſztseniki zvün zgoraj povejdani je potrejbno KMK 1780, 6; i zvuna tébe nikaj ne 'selej KM 1783, 181; Zvün tébe nikaj nejmam BKM 1789, 15; Zvün tejh je potrejbno delo KM 1790, 50; i zvün vſzamogoucsega Bogá vſza KM 1796, 3; kaj one zvüna drügi knig potrebüjejo BRM 1823, IV; Vu vucsilnici zvün sztolicz KOJ 1845, 6; Ár sto je Bôg, zvüna Goszpodna TA 1848, 14; zvün onoga sztrána escse dvá sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2
Svetokriški
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati: veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati: nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
Število zadetkov: 14
Dostopnost