Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.
Umrl je mlad.
Umrl je na potovanju.
Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Delni odgovor na vprašanje uporabe velike/male začetnice in ločil pri naštevanju po alinejah sem na vaši spletni strani sicer našla, vseeno pa bi vas prosila še za malce širši odgovor. Nekje sem namreč zasledila, da sta pri naštevanju po alinejah možni dve varianti:
Ali je to pravilno oz. kakšna so »pravila« v tem primeru?
Zanima me, kako pisati zato ker v naslednjih primerih. Z vejico ali brez?
Zakaj sprašuješ? –Zato, ker ne vem. ali Zato ker ne vem.
Zakaj se skrivaš? –Zato, ker nočem, da me vidijo. ali Zato ker nočem, da me vidijo.
Menim, da z vejico, a želela bi še vašo potrditev.
Imela pa bi še eno vprašanje: ali besedi hvala vedno sledi da ali lahko tudi ker? Na primer: Hvala, ker ste prišli.
Prosim za pomoč pri stavi vejic in navajanju datuma in ure. Katera možnost bi bila v redu:
Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016 ob 07:15 je obdelal/-a Ime1 Priimek1. Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016, ob 07:15, je obdelal/-a Ime1 Priimek1.
Dobrodošel bi bil tudi nasvet, kako slogovno izboljšati stavek.
Imam vprašanje – ali pri nemških citatnih besedah (npr. Blitzkrieg) znotraj slovenskega besedila obdržimo tudi pravopisno pravilo velike začetnice ali ne?
Pozdravljeni. Lepo prosim za odgovor, kateri stavek je slovnično pravilen: 1. Na računu ni naveden datum opravljene storitve ali 2. Na računu ni navedenega datuma opravljene storitve.
Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?
Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).
Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?
Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.
V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.