Zanima me izvor in pomen priimka Rap.
Zadetki iskanja
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Jezikovna
Izvor priimka »Štabuc«
V družini nismo prepričani glede izvora priimka Štabuc. Glede na pogostnost v Sloveniji očitno vsi izvirajo iz ene družine, vendar so precej razpršeni med sabo. Še največ jih živi na vzhodu Slovenije.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovne izbire: »eksprimiran« ali »ekspresiran«?
Mislim, da je pravilno:
- eksprimiran (ne pa ekspresiran)
- kolabirati (ne pa kolapsirati)
Prosim za vaše mnenje.
Jezikovna
Jezikovne izbire: »Palestina« in »palestinska ozemlja« ali »Palestinska ozemlja«?
Ali je prav napisati Palestinska ozemlja ali palestinska ozemlja? Je to zemljepisno lastno ime ali pa gre zgolj za občno ime oziroma vrstno ime, kot na primer ozemlja Palestine? V besedilnem korpusu Gigafida se v večini primerov piše z malo začetnico, je pa tudi z veliko.
Jezikovna
Jezikovne izbire: »rondo« ali »krožišče«
Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?
Jezikovna
Kako je prav: mati »Terezija« ali mati »Tereza«
V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?
Jezikovna
Kitzbühel: v Kitzbühelu, kitzbühelski in Kitzbühelčan
Kako sklanjamo ime Kitzbühel: v Kitzbühelu ali v Kitzbühlu? Podatki v korpusu Gigafida kažejo na večjo pogostnost rabe v Kitzbühlu.
Jezikovna
Kočevski rog in Kočevski Rog?
Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?
Jezikovna
Matematika: »vdrti« ali »udrti kot«
V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.
Jezikovna
Matura 2023 – nekaj vprašanj
Imam par vprašanj iz letošnje pole. Upam da mi boste lahko pomagali.
- Ali se ime Tomo v orodniku napiše s Tomotom ali s Tomom?
- Kako se imenuje prebivalec Prage in kako Laškega?
- Kako v etimološkem slovarju izvemo, iz kje je prevzeta določena beseda?
- Ali se pri komentarju kot obliki neumetnostnega besedila uključita kraj in datum ali ne?
Jezikovna
Narekovaji
Saj sem poiskal odgovor o narekovajih v vaših dosedanjih odgovorih, a imam vseeno vprašanje. Rad bi vaše mnenje, ali je glede narekovajev sprejemljiv način, ki ga uporabljam pri izdajanju revij in knjig pri založbi Novi svet.
Narekovaje ribja kost » « uporabljam samo za premi govor. Za navednice besedila, ki ni premi govor, uporabljam vejične narekovaje “ ”, te prav tako za notranje navajanje. Če pa pridejo navednice še znotraj teh, dam enojne vejične narekovaje ʻ ʼ. Znak za apostrof mi oblikovno ni všeč. Primer: Tedaj mu je Tone zabičal: »Mar ti nisem že tolikokrat rekel: “Ne hodi mi po mojih ʻtacahʼ, saj imaš svoje!”«
Jezikovna
Nastanek pozdrava »na svidenje«
Vljudno prosim za odgovor na precej preprosto vprašanje, ali je beseda nasvidenje nastala iz besede snidenje ali iz glagola *svideti 'ponovno videti (srečati)' oz. zakaj je v današnjem pozdravu nasvidenje in ne »nasnidenje". Pogledala sem tudi v Etimološki slovar, kjer piše:
svidenje -a s 'snidenje, srečanje', v pozdravu nasvidenje, pisano tudi na svidenje. Glagolnik od *svideti 'ponovno videti (srečati)', sestavljenke iz s- 'skupaj, z' in videti po zgledu rus. svidanije 'svidenje, snidenje, sestanek', kar je glagolnik od glagola, ki je sestavljen iz rus. s. 'skupaj, z' in vidat 'videti'.
Jezikovna
Od kod izvirajo priimki »Trdan«, »Pahulje«, »Dejak«, »Kocjan«, »Pintar« in »Vovk« in kaj pomenijo?
Od kod izvirajo priimki Trdan, Pahulje, Dejak, Kocjan, Pintar in Vovk in kaj pomenijo?
Jezikovna
Jezikovna
Podomačitev tujih stvarnih lastnih imen: »Sterijevo pozorje« – drugič
Vprašala sem, ali je smiselna polovična podomačitev tujega stvarnega lastnega imena: Sterijevo pozorje. Odgovorili ste, da je Sterijinopozorje srbska zveza – v srbščini pridevnike iz moških imen na -a tvorijo z -in, kar naš pravopis odsvetuje: torej ne Krležin, ampak Krležev, ne Sterijin, ampak Sterijev, ne Savin, ampak Savov (iz moškega imena Sava), in torej ne Savina knjiga (cirilski starocerkvenoslovanski rokopis), ampak Savova knjiga, in tudi Zolinroman je v slovenščini Zolajev roman.
S tem se strinjam. Toda zakaj posloveniti samo končnico pridevnika, samostalnik pa pustiti v srbščini?
Ali ni tako polovično podomačevanje uveljavljenega gledališkega dogodka nekoliko na silo? Meni se zdi smiselno ali ohraniti originalno ime ali posloveniti obe sestavini, vendar, kot že sami ugotavljate, Sterijevo gledališče ni prodrlo.
Jezikovna
Pomen krajevnih imen »Tovsto«, »Tolsti Vrh« in praznika »svetoščeva/šentoščeva nedelja«
V okolici Celja je več zanimivih krajevnih imen: Tovsto, Tolsti Vrh. Kakšen je izvor in prvotni pomen teh imen? Davno ime za romarski shod na Svetini je svetoščeva nedelja, ali šentoščeva nedelja. Ima oboje isti pomen? Kakšnega?
Jezikovna
Povezava med besedama »volk« (žival) in nemško »Volk« (ljudje)
Zanima me, ali sta povezani slovenska beseda volk (žival) in nemška beseda Volk (ljudje)?
Zdi se mi, da sem nekoč že nekaj slišal o tem, vendar sem pozabil.
Jezikovna
Predložni ali nepredložni rodilnik: »biti odrešen« ali »biti odrešen od«
Prosim za nasvet, kako je pravilno oziroma bolje: bitiodrešen bolezni ali bitiodrešen od bolezni. Podobno me zanima za svoboden/osvobojen bolezni ali svoboden/osvobojen od bolezni.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 70
Dostopnost