Zadetki iskanja
1. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativna scena: Razstava se osredotoča predvsem na likovne manifestacije celjske alternative, ki se je rojevala v duhu rock glasbe tistega časa
2. dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; Mesto in država sta alternativo voljna priznati za kulturo, nista pa ji pripravljena zagotoviti pogojev za nemoteno prakticiranje E ← nem. Alternative ← frc. alternative iz ↑alternatívni
1. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: Večina jadralcev na deski prebiva kar v mali mehiški vasici, kjer živijo odklopljeno, skromno življenje, saj lahko nemoteno deskajo na enem najboljših krajev na Zemlji
// ukvarjati se s športom, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra: Če deskamo na valovih po južnih morjih, moramo vedeti, da nas kakšen val utegne pokopati, pa tudi morskim psom se ne moremo povsem izogniti
2. ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu; bordati: naučiti se deskati na snegu; Med zimskim dopustom je šel deskat na sneg
3. pregledovati strani na svetovnem spletu; brskati, surfati: deskati po spletnem omrežju; deskati po svetovnem spletu; Uporabniki so dolžni deskati po medmrežju skrbno in previdno, saj v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo E (↑)deskà
- 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa ženska; mnogo lepši je od nje; lepa kot sonce / lepe, čitljive črke; lepa obleka, slika / lep glas; lepa hoja / lepa kombinacija barv / bila je lepa v telo, v glavo pa ne imela je lepo telo; ekspr. zelo rada je lepa rada se lepo oblači, neguje
// nav. ekspr. čist, snažen: učenci imajo lepe zvezke; vaš avto je zmeraj lep / ima lepo delo - 2. ki kaže, izraža pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: lepi nauki; še lepši zgled mu je dajal oče / lepo ravnanje z ujetniki / ima zelo lepe navade / pravila lepega vedenja
- 3. s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v taki obliki, da vzbuja ugodje: to je najlepši letni čas / lepi kraji; lepa pokrajina / poslušala je lepo glasbo; pripovedovala je lepe pravljice / imeli so lepo vožnjo prijetno, zanimivo
// ki prinaša veselje, zadovoljstvo: na vse mu je ostal le lep spomin; odnesli so najlepše vtise / ekspr.: to so bili nepozabno lepi dnevi; najlepše ure svojega življenja je preživel tu / čaka ga lepa prihodnost - 4. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželene lastnosti zlasti glede na zunanjo podobo v precejšnji meri: letos ima lep krompir; lepa moka; kruh ima lepo skorjo; spomladi ceste niso lepe / piše lep jezik pravilen in izrazno bogat
// naredil se je lep dan sončen, jasen; lepa jesen sončna, z malo dežja - 5. nav. ekspr. ki po obsegu, količini presega povprečje: ima kar lepe dohodke; odšteti je moral lepo doto; to je lepa plača / lep obisk razstave / ima lepo kmetijo; lepo posestvo
// z izrazom količine precej velik, precejšen: lep del govora je zamudil; spremil ga je lep kos poti / za to je plačal lepo vsoto / že lepo vrsto let sta skupaj - 6. nav. ekspr. izraža visoko stopnjo pozitivnega: športniki so dosegli lepe rezultate; roman je doživel lep uspeh / lepo celjenje rane / pošiljam vam lepe pozdrave / doživel je lepo starost / kot izraz hvaležnosti: hvala lepa, najlepša hvala za pomoč; »Izvolite!« »Hvala lepa«
- 7. iron., s širokim pomenskim obsegom izraža
- a) negativnost česa: imaš pa res lepo pisavo / lep zgled ji daje; v lepo družbo zahajaš; lepe stvari sem slišal o tebi
- b) vsebinsko zanikanje samostalnika, na katerega se veže: ti si pa lep poštenjak, prijatelj / lepe možnosti so to; lepo presenečenje si mi pripravil
- 8. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: živita v lepi harmoniji; to so lepe perspektive; imel je lepo priložnost / iron. ti si mi pa lepa neroda
● ekspr. že lep čas ga čakam precej dolgo; ekspr. to so bili lepi časi lepo je bilo; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; knjiž. lepi spol ženske; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; z dobro, lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. lepo godljo si nam skuhal povzročil, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; iron. hvala lepa za tako pomoč če mi ne moreš, nočeš drugače, izdatnejše pomagati, mi tudi tako ni treba; ekspr. na lepe oči posoja denar brez zagotovila, da mu bo kdaj vrnjen; ekspr. lepa reč, kaj naj storim izraža zadrego; ekspr. ta je pa lepa česa takega nisem pričakoval; ekspr. človek v najlepših letih od 30. do 50. leta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ bot. lepi čeveljc zaščitena gozdna kukavica, Cypripedium calceolus; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula; lepa kislica rastlina z majhnimi pritličnimi listi in do vrha olistanim socvetjem, Rumex pulcher
- lepó
- 1. prislov od lep: rana se lepo celi; cvetje lepo diši; lepo se držati; zna se lepo izražati; lepo so si opomogli; lepo pisati, risati; lepo vas prosim za pomoč; lepo ravnajo z otroki; no, to se pa res lepo sliši; lepo oblikovane roke; lepo zelena trava / elipt. z njim je treba lepo lepo ravnati
// v povedni rabi: jutri bo najbrž lepo sončno, jasno; pomisli, kako bo lepo na plesu - 2. vljudno, prijazno: lepo se mu je nasmehnila; zelo lepo ga pozdravlja; lepo vprašati / lepo so ga sprejeli / lepo mu je prigovarjal, naj gre
- 3. v povedni rabi izraža
- a) s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnje zadovoljstvo psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja: lepo mi je; v življenju mu še ni bilo tako lepo / lepo ji je pri srcu
- b) prijetnost česa: lepo je živeti z ljudmi, ki se razumejo; lepo je, če gre vse po sreči / lepo jih je bilo gledati, kako rastejo
- c) nav., elipt. pohvalo, odobravanje: to je bilo lepo od njega; lepo je, da si prišel; lepo, da si nas obiskal; lepo, lepo, kar tako naprej
- č) nav., elipt. zadovoljstvo nad čim: lepo, da si ostal doma; lepo, da ni zamudil; lepo, da smo vsi zdravi / kot vzklik poglejte, kakšen razgled! Lepo, čudovito
- 4. izraža, da dejanje poteka nemoteno brez omejitve: po delu so vsi lepo odšli domov; posekal je gozd in vse lepo poplačal / ekspr. mi delamo, vi pa lepo sedite
// izraža obzirnost zapovedi: vse nam lepo povej; lepo po vrsti vstopajte / ekspr. pa lepo ga boš pustil, če ti rečem
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: lepo dela in se za nič ne meni; lepo pameten bodi, pa bo vse v redu; pustite ga lepo pri miru
● lepo se mu je godilo ni imel ne gmotnih ne drugih težav; grozdje lepo kaže bo dobro obrodilo; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo
- lépi -a -o sam.: grde ne mara, lepe pa ne dobi; ni šlo ne z lepo ne z grdo ne s prigovarjanjem ne s silo, pritiskom; delati se lepega kazati lastnost(i), ki v resnici ne obstaja(jo); ločevati lepo od manj lepega; zaradi lepšega je spregovoril brez notranje potrebe, da bi napravil dober vtis; pog. iti na lepše od doma tja, kjer se človek prijetno počuti; ekspr. na (vsem) lepem so jo oblile solze nenadoma, brez vidnega vzroka; v lepem hodijo na sprehode v lepem vremenu; redko z lepim pri njem nič ne opraviš zlepa; poudarjanje lepega v umetnosti; vera v lepo
- 1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je; njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave
- 2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni; kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve
// ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti - 3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled; njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost
- 4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki; danes so bili otroci mirni / mirno vedenje
// ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno - 5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje; voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje
// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni
// mirno dihanje / ima mirno spanje - 6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve; mirno življenje / želi si mirne službe
- 7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času; to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti
- 8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo
- 9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja
// knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ jur. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
- mírno prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
ki se nemoteno razvija, navadno brez možnosti zamejitve: napredovali aids; napredovali rak; lokalno napredovali tumor; Pri napredovali bolezni se pojavijo bolečine v zgornjem delu trebuha, zlatenica, zaprtje in driske E (↑)napredováti
♦ jur. nemotena posest; ped. razvojno, vedenjsko nemoten otrok otrok, ki ni oviran v normalni rasti, vzgoji
- nèmóteno prisl.: nemoteno delati, govoriti; predstava je kljub slabemu vremenu nemoteno potekala; nemoteno uživati
- 1. zagotoviti, preskrbeti: s svojo podporo je osigural ustanovi nemoteno delovanje; to mu je osiguralo zmago
- 2. zavarovati, zaščititi: osigurati nevarna mesta v skalovju; s to izjavo se je osigural proti očitkom
// dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd
● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezen
♦ jur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
- 1. spreminjati hrano v prebavnih organih, da jo organizem lahko sprejme: nekatere živali prebavljajo celo kosti; hrana se začne prebavljati že v ustih
- 2. ekspr. premišljati, razmišljati: zvečer je nemoteno prebavljal dogodke dneva; prebavljati sporočilo
- 3. ekspr. (s soglašanjem) sprejemati: težko prebavlja njegove članke / kar dobro prebavlja grobe dovtipe
// s kemičnim delovanjem povzročati
- a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prejeda steno želodca
- b) da kaj razpade na več delov: rja prejeda kovino
● slabš. prejedati komu besedo z medklici, pripombami onemogočati nemoteno govorjenje koga
- prejédati se
- 1. z grizenjem prihajati skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prejedale skozi ovoj / ekspr. reka se prejeda skozi sotesko; pren., ekspr. s težavo se prejeda skozi obsežno gradivo
- 2. pog. prepirati se, prerekati se: kar naprej se prejeda o čem
- a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi
● bolje je preprečevati kakor zdraviti - b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva
// delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe
- a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečiti nesrečo, zločin; trčenje je komaj preprečil / preprečiti bolezen, požar, smrt; preprečiti zanositev / preprečiti medsebojno obračunavanje; preprečiti sestanek, srečanje; vse stike med njimi so preprečili / slabo vreme je preprečilo izlet
- b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečiti širjenje požara / preprečiti razvoj bolezni
// narediti, povzročiti, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečiti pobeg, umik; preprečiti stavko / preprečil je vodi, da bi tekla na cesto / tega ji ne more nihče preprečiti / neugodne okoliščine so mu preprečile uspeh
ki je v zvezi s presejanjem; presejalni: Manjka nam nacionalna presejevalna mreža, ki bo omogočila nemoteno izvajanje presejevalne dejavnosti kot celote E iz presejeváti iz (↑)presejáti
ugotoviti in odpraviti napako v računalniških programih: Razvijalci programe preizkusijo in po potrebi razhroščijo za nemoteno uporabo; šele potem jih zapakirajo v obliko, primerno za namestitev E po zgledu agl. debug iz *hrôščiti iz (↑)hrôšč
- 1. področje, ki je zavarovano zlasti zaradi prvotne narave ali pomembnih primerkov žive ali nežive narave: to področje je rezervat; ustanoviti rezervat; razglasiti za rezervat; meje rezervata / botanični rezervat področje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; gozdni rezervat; naravni rezervat
♦ lov. lovski rezervat del lovišča, v katerem se ne lovi, namenjen za nemoteno razmnoževanje divjadi - 2. v nekaterih državah področje, določeno za prebivanje pripadnikov določene etnične skupine: živeti v rezervatu; rezervati za Indijance v Ameriki
- 3. s prilastkom področje, rezervirano za kaj: gradbeni rezervat; rezervat za bodočo avtomobilsko cesto
računalnik kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve; strežnik: Ker morajo serverji neprestano delovati, je pomembno, da imamo tudi naprave, ki nam zagotavljajo nemoteno delovanje ob izpadu električnega toka E ← agl. server iz serve 'streči, služiti'
// žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo
- skríti se
- 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim
- 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu
// postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih
● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on
- skrívši zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani
- skrít -a -o
- 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami
- 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata
// ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile
● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito
♦ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »