titánstvo -a s (ȃ)
knjiž. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: spominjal se je svojega mladostnega titanstva / titanstvo herojev
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
velikánka -e ž (ȃ)
1. ekspr. nenavadno velika in močna ženska: dekle je velikanka med vrstnicami
// kar je veliko sploh: prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka; buča, repa, torta velikanka / zvezda velikanka
2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka
1. ekspr. nenavadno velika in močna ženska: dekle je velikanka med vrstnicami
// kar je veliko sploh: prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka; buča, repa, torta velikanka / zvezda velikanka
2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka
SSKJ²
vilínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na vile, vilince ali vilinke: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina
2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica
1. nanašajoč se na vile, vilince ali vilinke: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina
2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica
- vilínsko prisl.:
vilinsko vitko telo
SSKJ²
vráč -a m (ā)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih kdor z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč, vpliva na koga ali po določenih znamenjih napoveduje prihodnost: vrač z zagovorom odvrača nevarnost, zdravi bolezni; vprašati za svet vrača; plemenski vrač
// svečenik, vedež: vrači božanstev / astrološki vrači
2. star. zdravnik, padar: vrač ga je preiskal in ugotovil pljučnico / delo je najboljši vrač
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih kdor z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč, vpliva na koga ali po določenih znamenjih napoveduje prihodnost: vrač z zagovorom odvrača nevarnost, zdravi bolezni; vprašati za svet vrača; plemenski vrač
// svečenik, vedež: vrači božanstev / astrološki vrači
2. star. zdravnik, padar: vrač ga je preiskal in ugotovil pljučnico / delo je najboljši vrač
SSKJ²
vráčarstvo -a s (ȃ)
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih: vračarstvo in šamanstvo
2. star. zdravljenje, padarstvo: ukvarjati se z vračarstvom
1. pri nekaterih prvotnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih: vračarstvo in šamanstvo
2. star. zdravljenje, padarstvo: ukvarjati se z vračarstvom
SSKJ²
začúda in za čúda člen. (ȗ)
1. izraža nenavadno visoko stopnjo: kaj mu je, da se tako začuda žene; ima začuda lepe oči; začuda dobro skriva presenečenje; te stvari so začuda malo raziskane
2. izraža zelo veliko količino: naše čete so pokazale začuda poguma; pozna začuda takih zgodb
3. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: ti prizori so začuda ohranili svojo prvotno živost; mati se začuda ni razjezila
4. izraža presenečenje, začudenje: začuda, nismo je dolgo čakali; začuda, pomagal nam je; prim. čuda
1. izraža nenavadno visoko stopnjo: kaj mu je, da se tako začuda žene; ima začuda lepe oči; začuda dobro skriva presenečenje; te stvari so začuda malo raziskane
2. izraža zelo veliko količino: naše čete so pokazale začuda poguma; pozna začuda takih zgodb
3. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: ti prizori so začuda ohranili svojo prvotno živost; mati se začuda ni razjezila
4. izraža presenečenje, začudenje: začuda, nismo je dolgo čakali; začuda, pomagal nam je; prim. čuda
SSKJ²
začúdo in za čúdo člen. (ū)
1. izraža nenavadno visoko stopnjo: po vojni se je svet začudo spremenil; o tem vedo začudo malo; začudo rad kvarta; v gozdu je bilo začudo tiho
2. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: večkrat se je pogovarjal s slikarjem in začudo nikoli o slikarstvu; začudo se ni ustrašil neurja; pred bojem so bili začudo popolnoma mirni
3. izraža presenečenje, začudenje: začudo, njegova jeza se je hitro polegla; in začudo, zdaj se ona ni hotela pogovarjati; prim. čudo2
1. izraža nenavadno visoko stopnjo: po vojni se je svet začudo spremenil; o tem vedo začudo malo; začudo rad kvarta; v gozdu je bilo začudo tiho
2. izraža nepričakovanost, presenetljivost trditve: večkrat se je pogovarjal s slikarjem in začudo nikoli o slikarstvu; začudo se ni ustrašil neurja; pred bojem so bili začudo popolnoma mirni
3. izraža presenečenje, začudenje: začudo, njegova jeza se je hitro polegla; in začudo, zdaj se ona ni hotela pogovarjati; prim. čudo2
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 107
Dostopnost