Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
ne biti navzoč na kakem mestu, pri kakem delu, čeprav bi praviloma moral biti: učenec je večkrat neopravičeno izostal; izostati iz šole, od pouka; zaradi bolezni je izostal z dela / nikoli ne izostane za dalj časa
// publ. ne pojaviti se, ne nastopiti, čeprav bi praviloma moral: tipični znaki za bolezen so izostali / posledice niso izostale
● publ. časopis je danes izostal ni izšel; ni bil dostavljen; publ. te določbe v statutu ne bi smele izostati bi morale biti upoštevane; publ. uspeh dela ni izostal je bil razmeroma velik
1. ki ni opravičen: neopravičen izostanek od dela
♦ šol. neopravičena ura izostanek od učne ure, ki se ne da opravičiti
2. publ. neupravičen: neopravičen očitek, sum
- nèopravíčeno prisl.:
neopravičeno odsoten