Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
ekspr. lastnost človeka, ki zaradi neprimernega, slabega vedenja vzbuja neodobravanje, odpor: očitali so mu neotesanost / to je velika neotesanost
nanašajoč se na gorjance ali gorato pokrajino: gorjanski kmet; trda gorjanska zemlja / obut je bil v težke gorjanske čevlje / gorjanske navade; gorjanska neotesanost
- gorjánsko prisl.:
gorjansko okovana palica; čisto po gorjansko se obnaša nerodno, neuglajeno
slabš. neotesanost, nerodnost: otresi se že tega kmetavzarstva / to so posledice kmetavzarstva pri nas