Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: zdravljenje v barokomori; prevoz ponesrečenega potapljača do bolnišnice z barokomoro
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda
// ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga
- nèpredúšno prisl.:
nepredušno zapreti