Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izčesnáti -ám tudi sčesnáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je to ona izčesnala; izčesnal je, kar je vedel
SSKJ²
izčívkati -am tudi sčívkati -am dov. (ȋ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: izčivkal je, kar je slišal
    izčívkati se tudi sčívkati se
    reči, povedati vse, do konca: ali si se že izčivkal
SSKJ²
izčvekáti -ám tudi sčvekáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: izčvekati skrivnost; on bo gotovo vse izčvekal / nikomur ni tega izčvekala rekla, povedala
SSKJ²
izgobezdáti -ám tudi zgobezdáti -ám dov. (á ȃ)
pog., slabš. nepremišljeno reči, povedati: vse je izgobezdal sosedom
SSKJ²
izklepetáti -ám in -éčem in sklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ne zna molčati, vse izklepeta; kak sošolec je moral o tem kaj izklepetati
    izklepetáti se in sklepetáti se
    povedati vse, kar človeka vznemirja, zanima: pusti, naj se malo izklepeta
SSKJ²
izragljáti -ám in zragljáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: glej, da ne boš tega izragljal
    izragljáti se in zragljáti se
    reči, povedati vse, do konca: ženska se je izragljala
SSKJ²
iztrobezljáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. nepremišljeno reči, povedati: iztrobezljal je vse, kar je vedel
SSKJ²
izžlobudráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ženska je vse izžlobudrala
SSKJ²
izžužnjáti -ám dov. (á ȃ) ekspr.
1. nerazločno reči, povedati: izžužnjal je nekaj nerazumljivega
2. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je kaj izžužnjal
SSKJ²
nágel -gla -o [nagəu̯] prid., náglejši (á)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času; hiter: ta konj je nagel; nagel kot blisk, kot misel
// ki ima veliko hitrost: nagla hoja, ježa / star. iti naglih korakov mimo; z naglim korakom vstopiti / biti nagel v kretnjah / industrijski razvoj ni dovolj nagel / nagel tempo; publ. nagla pot k splošnemu napredku je odprta / nagla jetika hitra jetika
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo; hiter: nagla peka
3. nav. ekspr. ki nastopi v razmeroma kratkem času; hiter: želi si nagle obogatitve; nagla zaostritev spora / potrebna je nagla odločitev, rešitev / nagla odjuga je povzročila poplavo / njegov nagli odhod je vse presenetil nepričakovani, nenadni / nagla smrt
4. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira hitro in navadno nepremišljeno: potrpi z njim, saj veš, kako nagel človek je; trmast in nagel / nagel v sodbi / ne zamerite vsake nagle besede nepremišljene, izrečene v razburjenju
● pog. je nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. samo nagle pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil
♦ pravn. naglo sodišče izredno sodišče v času vojne, nemirov, ki navadno izreka smrtno kazen ali oprostitev
    náglo 
    1. prislov od nagel: čas naglo beži; naglo govoriti, stopati; izvoz naglo narašča; naglo se razvijati, spreminjati / pobočja se naglo spuščajo v dolino strmo, na kratki razdalji
    2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; hitro: odgovarjati morate naglo, toda točno; naglo pokličite zdravnika, sicer bo umrl; naglo, naglo, da ne bo prepozno
    // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: ko se vrne oče, bo tega naglo konec; ogenj so naglo pogasili; ne misli se še tako naglo umakniti v pokoj; njemu ne zmanjka tako naglo besed / naglo odskočiti, ustaviti, se zgoditi; sam.: umreti na naglem na hitro; 
prim. nanaglo
SSKJ²
pléntati -am nedov. (ẹ̑) star.
1. izražati jezo, nejevoljo nad kom: plental je nad vsemi; plentati in bentiti / kot vzklik bes te plentaj
2. nespametno, nepremišljeno govoriti: o njem je plentala same neumnosti
SSKJ²
prenágel -gla -o [prenagəu̯] prid. (á)
1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj
2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel
    prenáglo prisl.:
    prenaglo delati; prenaglo soditi
SSKJ²
razblebetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: novico o poroki je hitro razblebetala
    razblebetáti se 
    razgovoriti se: v pijanosti se je razblebetal
SSKJ²
razbrbráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: nič ne zamolči, vse razbrbra
    razbrbráti se 
    razgovoriti se: ob kavi sta se razbrbrala
SSKJ²
razčenčáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne zaupaj ji tega, vse bo razčenčala
    razčenčáti se 
    razgovoriti se: razčenčal se je o vseh mogočih neumnostih
SSKJ²
razčvekáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne povej ji, vse bo razčvekala
    razčvekáti se 
    razgovoriti se: razčvekali sta se o vseh mogočih stvareh
SSKJ²
razklepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala
    razklepetáti se 
    razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli
SSKJ²
razmetáti -méčem dov., razmêči razmečíte; razmêtal (á ẹ́)
1. z metanjem narediti, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetati gnoj, seno; razmetati z vilami; enakomerno razmetati
2. spraviti v nered: razmetati igrače, knjige / razmetati sobo; ekspr. vse stanovanje mi je razmetal
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabiti dobrine: lahkomiselno razmetati denar; ves zaslužek razmeče za obleko
♦ tisk. razmetati stavek razstaviti stavek in zložiti črkovni material na ustrezna mesta
    razmetán -a -o:
    papirji, razmetani po mizi; razmetana postelja; razmetano stanovanje; seno je že razmetano; imajo zelo razmetano
SSKJ²
razmetávati -am nedov. (ȃ)
1. z metanjem delati, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetavati gnoj, seno
2. spravljati v nered: razmetavati igrače / razmetavati sobo
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razmetavati denar za pijačo
SSKJ²
razsípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj sipkega, drobnega ni več skupaj: otrok je razsipal sladkor; zrnje se je razsipalo po tleh / ognjenik razsipa pepel in kamenje bruha
// delati, da kaj sipkega, drobnega pride na večjo površino, na več mest: razsipati pesek po dvorišču
2. ekspr. oddajati, razširjati, navadno v veliki količini: sonce razsipa svoje žarke; svetilka je razsipala mehko svetlobo po sobi / razsipati domislice
3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: lahkomiselno razsipati denar; razsipal je z obema rokama zelo; pren. razsipati svoje moči
Število zadetkov: 70