Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
razmetáti -méčem dov., razmêči razmečíte; razmêtal (á ẹ́) 
  1. 1. z metanjem narediti, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetati gnoj, seno; razmetati z vilami; enakomerno razmetati
  2. 2. spraviti v nered: razmetati igrače, knjige / razmetati sobo; ekspr. vse stanovanje mi je razmetal
  3. 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabiti dobrine: lahkomiselno razmetati denar; ves zaslužek razmeče za obleko
    ♦ 
    tisk. razmetati stavek razstaviti stavek in zložiti črkovni material na ustrezna mesta
    razmetán -a -o: papirji, razmetani po mizi; razmetana postelja; razmetano stanovanje; seno je že razmetano; imajo zelo razmetano
SSKJ
razmetávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. z metanjem delati, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetavati gnoj, seno
  2. 2. spravljati v nered: razmetavati igrače / razmetavati sobo
  3. 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razmetavati denar za pijačo
SSKJ
razpuščênost -i ž (é) ekspr. lastnost, značilnost razpuščenega: razpuščenost mladih ljudi; razpuščenost in podivjanost otrok / spolna razpuščenost
 
ekspr. pri njih vlada precejšnja razpuščenost precejšen nered
SSKJ
razvláčiti -im, tudi razvlačíti in razvláčiti -im nedov. (á ā; ī á) 
  1. 1. z vlečenjem povzročati, da doseže kaj večjo površino: valjati in razvlačiti testo
  2. 2. z vlečenjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: z grabljami razvlačiti pesek
    // ekspr. spravljati v nered: otroci so razmetavali in razvlačili igrače
SSKJ
razvléči -vléčem dov., razvléci razvlécite in razvlecíte; razvlékel razvlékla (ẹ́) 
  1. 1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
    1. a) večjo površino: razvleči testo; usnje je moral malo razvleči / razvleči kapljico na steklu / razvleči obraz, usta raztegniti
    2. b) večjo, največjo dolžino: razvleči elastično vrvico; razvleči žico s kolobarja
  2. 2. narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: razvleči veje / z grabljami je razvlekel pesek po dvorišču
    // ekspr. spraviti v nered: otroci so razvlekli igrače; pospravi za seboj, kar si razvlekel
  3. 3. ekspr. z dodajanjem novih, navadno manj pomembnih elementov, podrobnosti narediti
    1. a) da traja kaj dalj časa: razvleči govor; diskusija se je razvlekla
    2. b) da je preveč obširno: na nekaterih mestih je avtor zgodbo zelo razvlekel
      ● 
      ekspr. teden se je razvlekel v neskončnost zdel se je zelo dolg; ekspr. ustnice so se mu razvlekle v zloben nasmeh zlobno se je nasmehnil
    razvléči se 
    1. 1. postati večji po obsegu, navadno neenakomerno: pri pranju se je jopica razvlekla / to blago se rado razvleče / elastika se je zelo razvlekla raztegnila
      // ekspr. postati daljši: sprevod se je razvlekel / skupina se je razvlekla v dolgo kolono
    2. 2. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na večji površini: čez nebo so se razvlekli temni oblaki; po sobi se razvleče dim
    3. 3. prenehati biti, obstajati: oblaki so se polagoma razvlekli in pokazalo se je modro nebo
    razvléčen -a -o: pisec se izgublja v razvlečenih opisih; plašč z razvlečenimi žepi; film je preveč razvlečen; razvlečeno testo; prisl.: peli so neubrano in razvlečeno
SSKJ
strašánski -a -o prid. (ȃekspr.  
  1. 1. zelo velik: delal je strašanske korake / strašanski mraz; v sobi je bil strašanski nered / strašanska krivica se ji je zgodila
     
    ekspr. pred seboj je zagledal strašansko zver grozno, strašno
  2. 2. močen, silovit: slišati je bilo strašansko streljanje
    strašánsko prisl.: strašansko rjoveti; strašansko dober, težek; strašansko veliko; sam.: ste že videli kaj tako strašanskega
SSKJ
téksas -a (ẹ̑) žarg. kraj, lokal, ustanova, kjer vlada sila, nered: spet je šel v tisti teksas
SSKJ
vsèóbči -a -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno
SSKJ
vzdigováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: ko je vzdigoval deblo, se je ponesrečil; vzdigovati z dvigalom; počasi, težko vzdigovati; spuščati in vzdigovati / lahko je vzdigoval težka bremena bil je sposoben vzdigovati
    // vzdigovati jadra / od utrujenosti je komaj vzdigovala roke; pri hoji visoko vzdigovati noge; vzdigovati klobuk v pozdrav / vzdigovati kvišku, pog. gor
  2. 2. delati kaj višje: vzdigovati dvorišče z nasipanjem
  3. 3. delati, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja; dvigati: ranjenca so vzdigovali trije moški; vzdigovati se z rokami / vzdigovati podrte drogove
  4. 4. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost; dvigati: vzdigovati cene / ekspr. od veselja vzdigovati glas začenjati glasneje govoriti
    // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: vzdigovati življenjsko raven
  5. 5. redko sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih; dvigati: vzdigovati denar; vzdigovati s hranilne knjižice
  6. 6. napravljati, da se kdo upre, upira; dvigati: vzdigovati ljudstvo proti izkoriščevalcem
  7. 7. ekspr. povzročati, delati: knjiga vzdiguje ogorčenje
    ● 
    ekspr. spet vzdigujejo glave postajajo uporni, predrzni; ekspr. zmeraj hitreje je vzdigoval noge hodil; ekspr. ne vzdiguj nosu nad navadne ljudi ne bodi domišljav, prevzeten; ekspr. knjiga vzdiguje prah v javnosti povzroča razburjanje, govorice; ekspr. vzdigovati svet s tečajev spreminjati trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. takrat so ga vzdigovali v nebesa, danes pa so vsi proti njemu so ga močno poveličevali, hvalili
    vzdigováti se 
    1. 1. premikati se navzgor, kvišku: megla se vzdiguje; iz lonca se vzdiguje para; s tal, za avtomobili se vzdiguje prah; vzdigovati se proti najvišji točki; hitro, višje se vzdigovati / cesta se vedno bolj vzdiguje vzpenja
      // pog. vstajati: drug za drugim se vzdigujejo in odhajajo
    2. 2. knjiž. nastajati, pojavljati se: v njenem srcu se vzdiguje upanje / počasi se vzdiguje veter začenja pihati
    3. 3. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: iz morja se vzdigujejo strme skale; okrog pristanišča se je vzdigovalo mesto
    4. 4. s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti slabost, pri kateri se vsebina želodca pomika navzgor: bolnici se vzdiguje; vzdiguje se mi od gnusa, zaradi nesnage / želodec se jim vzdiguje ob pogledu na nered; v želodcu se mu vzdiguje
      ● 
      vzdigovati se nad povprečje biti boljši od povprečja; ekspr. videlo se je, kako se je nekaj vzdigovalo v njem kako je postajal jezen, razburjen
    vzdigováje star.: vzdigovaje skalo poškodovati si hrbet
    vzdigujóč -a -e: počasi se vzdigujoča cesta
SSKJ
zaníkrnost -i ž (īslabš.  
  1. 1. neskrbnost, malomarnost: očitati učencu zanikrnost; zanikrnost pri delu / storiti kaj iz zanikrnosti
  2. 2. zanemarjenost, umazanost: zanikrnost in zapuščenost železniške postaje; nered in zanikrnost v hiši
  3. 3. ničvrednost, malovrednost: vsi poznajo njegovo zanikrnost
SSKJ
zmešnjáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. stanje, ko so dane, postavljene skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: na knjižnih policah je zmešnjava; doma ima veliko zmešnjavo nered
    // ekspr.: veter je naredil zmešnjavo med papirji; babilonska zmešnjava / ta filozofska smer vnaša zmešnjavo v teorije zmedo
  2. 2. stanje, ko se dela, ravna brez reda, organiziranosti: vsa zmešnjava je nastala zaradi nekega pisma / v državi vlada zmešnjava zmeda
  3. 3. ekspr. velika količina neurejenih predmetov, stvari: med zmešnjavo na mizi je stala skodelica kave; pisana sejmarska zmešnjava / zmešnjava glasov, pojmov

Slovar novejšega besedja

SNB
anglizácija -e ž (á)
1. prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: Prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije
2. uvajanje angleščine na določenem področju: Opozarjajo na anglizacijo, neslovenske javne napise in poimenovanja podjetij v tujih jezikih ter nered v poslovnem in uradovalnem jeziku E (↑)anglizírati
Število zadetkov: 52